Pa si poglejmo, kako se je zgodba, ki se je na starih slikah pričela 18. aprila 2025 z zaplembo orožja H. Vincencu Windischgrätzu na gradu Haasberg, končala.
1955(?) Gornje Jezero – Skupina pred Vragovo škarpo
Slika je iz zapuščine Franca Trudna in to je vse, kar zanesljivo vem o njej. Sodeč po oblačilih, je bila posneta nekako sredi petdesetih let. Od tu naprej samo ugibam: je slika res narejena na Gornjem Jezeru, kot se mi zdi? Na cesti pred škarpo in ograjo dvorišča gostilne Petrič, po domače Vragove? So na sliki Petričevi ali kakšni drugi Jezerci? Ali celo čisto tuji ljudje? … To svoje vse počez ugibanje vendarle utemeljujem s tem, da sem tiste čase večkrat obiskovala Gornje Jezero in nekatere od teh ljudi najbrž tudi videvala, da se mi zdaj zdijo znani, še posebno ženska z očali.
Begunje 1953/54 – Otroci III. razreda
1947 Ambrus – Birma
Na sliki je razširjena družina moje mame. Nastala je v Ambrusu za farovžem leta 1946 ali 1947. Mamini mlajši bratje in sestre so bili pri birmi. Na srečo je teta še živa in je prepoznala vse osebe na sliki.
1985 Dunaj – O Venetih in Slovenih
Pred štiridesetimi leti je na Dunaju izšla 10. številka revije Glas Korotana. V njej je Jožko Šavli objavil delo Veneti naši davni predniki, v katerem dokazuje, da smo Slovenci potomci praslovanskih Venetov, avtohtono prebivalstvo teh krajev in se nismo sem priselili izza Karpatov šele v 6. stoletju, kot pišejo zgodovinski učbeniki.
Le malo revij je dvignilo toliko prahu kot tale. Mogoče še 57. številka Nove revije dve leti kasneje ali kakšna Mladina, recimo tista o štafeti ali zaplenjena izdaja zaradi članka Noč dolgih nožev leta 1988. Nekaj teh je v moji ropotarnici, imenovani kabinet, kjer jih najedajo čas in nevidni zajedalci.
1922 grad Haasberg – Zaplemba orožja
Oglejmo si zanimivo zgodbo veleposestva Haasberg. Za razumevanje prispevka se moramo povrniti v februar 1921. Po intervenciji generala Rudolfa Maistra, predsednika jugoslovanskega dela razmejitvene komisije med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo so se morali Italijani 26. februarja 1921 iz področja od Logatca do Rakeka umakniti za Rapallsko mejno črto. Dodatno pa se je zapletlo, ker so Italijani še vztrajali ob gradu Haasberg, ki so ga zapustili šele po ostri intervenciji generala Maistra 4. marca 1921. Tako je 4. marca 1921 prišel grad pod Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kot je ob takih razmerah navada, je prišel grad in posestvo pod sekvester – začasno upravljanje premoženja, ki ga je vodil g. Atanazija Ristić, in na gradu sta zaplapolali jugoslovanska in slovenska zastava.
Ob novem letu 1921/1922 so sodelavci državnega upravitelja gradu Haasberg g. Ristića verjetno praznovali in streljali okoli gradu. Lastnik gradu dr. H. Vincenc Windischgraetz se je nad njihovim početjem pritožil. Državni upravitelj pa je na drugi strani okrajnemu glavarstvu v Logatcu naznanil, da ima dr. H. Vincenc Windischgraetz v gradu skrito orožje. Na podlagi te ovadbe je 18. 01. 1922 opravilo orožništvo hišno preiskavo ter zaplenilo naslednje orožje:
– 6 pušk
– 1 armijsko repetirno pištolo
– 28 lovskih pušk
– 3 navadne pištole.
Dr. H. Vincenc Windischgraetz, veleposestnik v Planini je bil obsojen na 1.000 K globe v korist ubožnega sklada občine Planina oziroma na 50 dni zapora in zaplembo zaseženega orožja.
1944 Rakek – Franc Mekina
Franc Mekina se je rodil 13. julija 1923. Bil je prvorojeni sin Franca in Frančiške Mekina. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval na Rakeku. Po zaključenem šolanju je leta 1938 odšel v Maribor. Stanoval je pri maminem bratu Guštinu Mrharju, ki mu je uredil učno dobo za strojevodjo. Uk je trajal štiri leta. Po treh letih ga je prekinil. Vzrok je bil ta, da so jih Nemci v okupiranem Mariboru fotografirali kot vojne obveznike. Ker v nemško vojsko ni hotel, se je s tovornim vlakom in peš vrnil na Rakek in takoj odšel v partizane. Tam je prevzel partizansko ime Borut. Je na desni strani slike.
1955 Marof – Skupina sodelavcev pod drevesom
Sliko je posnel Franc Truden, domnevno leta 1955 in še bolj domnevno istega dne, kot je bila fotografirana nova zabojarna.
Takrat je pred mašinhausom rasla stara jablana, ki je dala ozadje skupini sodelavcev za spominsko fotografijo. Ni mi vse jasno, kaj še je na njej, zlasti ne tista reč desno v ozadju. In mogoče se tudi o jablani motim. Da gre za Marof, pa vem zanesljivo, ker poznam nekaj obrazov in enega mi je potrdil tudi znanec, katerega oče je takrat delal tam in nikjer drugje.
1963 Rakek – Štiriperesna deteljica: Tone 4/4b
Mladinska ekipa NK Rakek na tekmi pri Primorju iz Ajdovščine. Ena od sestavov ekipe NK Rakek. Lahko bi rekli, da ni standardna, saj v njej ni mojega bratranca Dušana. Pa tudi standardnega vratarja Franca Urbasa je nadomestil igralec Ivo Raljevič.
- Stojijo: Slavko Drobnič, Tone Bauman, Peter Matičič, France Modic, Jože Udovič, Jože Opeka.
- Čepijo: Marjan Šušteršič, Miro Istenič, Tone Založnik.
- Vratar Ivo Raljevič.
Rakek 1978/79 – 4. razred
Otroci 4. razreda osnovne šole Rakek so se v šolskem letu 1978/79 slikali na otroških igralih. Ta so pripadala otroškemu vrtcu, ki je bil za njihovo šolo. Vrtec je obratoval v dopoldanskih urah, učenci od prvega do četrtega razreda pa so šolo obiskovali popoldan. Zato so lahko tudi učenci uporabili igrala za igranje in plezanje.











