1945 Veliki Otok – Poljska bolnica
Še nobena vojna ni prinesla nič dobrega. Poleg ostalega zla so na žalost del vsake vojne tudi mrtvi in ranjeni. Oskrba ranjencev je med vojno še posebej zahtevna, saj jih je treba pred sovražnikom skriti ter v težkih in pogosto improviziranih pogojih tudi oskrbeti. Na območju današnje republike Slovenije je med drugo svetovno vojno delovalo veliko tajnih bolnic. Nam najbližje so bile Snežniške partizanske bolnice in Ogenjca, najbolj znani pa sta Bolnica Franja in Bolnica Pavla.
Slika bi bila vredna prostora v kakem etnografskem muzeju. Bolj nazorna in realistična ne bi mogla biti, saj je živ prikaz nekega tipičnega trenutka skromnih notranjskih kmetov leta 1954: ročno pokošena visoka in zrela trava, ki je postala debelo seno, tri generacije družine z najmlajšim vred pri delu, prevoz senenega voza s kravjo vprego … Kar čutiš, kako šumijo in dišijo suhe bilke, kako žge sonce, kako vonjajo prepotena telesa, kako nervozna je krava, ki jo nadlegujejo obadi, kako vabi hladna senca ob robu košenine … In se čudiš, kako čista, lepo rejena in gladka je krava – spominja na očarljive kravje lepotice, ki jih je desetletja pozneje slikal Milan Rot … Je ravno zamukala ali se z zamahom glave otepa muh? Kakšne pasme je? Simentalka, matafonka, starodavna pincgavska? No, seno je treba za vsako ceno pospraviti danes, preden bi ga zmočil naliv ali ovlažila rosa. Nujno ga bo tudi takoj zmetati na štalo ali v skedenj, da bo voz, ki še ni gumar, ampak ima tradicionalna lesena okovana kolesa, pripravljen za jutri … Tri tone sena je treba pripraviti za eno žival, pravijo, to pa je veliko, če moraš vse narediti na roke … Je bila nedelja, da je domača hči prišla k staršem in bratu z družino na pomoč in obisk?
1959 Štip – Vojak Tone Arko
Pred dnevi smo se na cerkniškem pokopališču poslovili od Toneta Arka. Fotografijo mi je leta 1959 poslal s služenja vojaškega roka v Štipu, srednje velikem mestu na vzhodu današnje Severne Makedonije. Fant, rojen dvajset let prej na Rakeku, se je izučil za trgovca in bil vso delovno dobo zaposlen pri istem delodajalcu na Rakeku in potem v Cerknici. Začel je v Trgovskem podjetju Škocjan, nadaljeval v Nanosu in končal v Mercatorju. Podobno kot njegova žena Dragica, ki je najprej delala v Kartonažni tovarni Rakek, potem pa ves čas v Brestu. Umrla je štiri leta pred njim. Izrazita skromnost, predanost delu, ljubeznivost in ustrežljivost do kupcev so bile Tonetove značilnosti. V šestdesetih letih in tudi kasneje je moral kupca pogosto tudi razočarati, saj trgovina takrat ni bila tako založena kot danes, a je storil vse, da bi kupcu ustregel. Prosti čas je desetletja namenjal delovanju Avto moto društva Cerknica in Gasilskemu društvu Rakek, kjer je v gasilstvo uvajal mladi rod.
1975 Hollywood – Let nad kukavičjim gnezdom
Leta 1975 je prišel v kinematografe film z naslovom Let nad kukavičjim gnezdom. Režiral je Miloš Forman. Glavno vlogo igra Jack Nicholson in predstavlja Randla McMurphya. Obtožen je bil posilstva 15-letnice. Pretvarja se, da je malo čez les, da bi ga poslali v psihiatrično bolnišnico. V nasprotnem primeru bi bil obsojen na težko ječo, ker je sprecialni povratnik. Na psihojebatriji pristane med samimi moškimi norci. Edina ženska je glavna sestra Ratched (Louise Fletcher). Poleg nje sta le še dve ženski sestri. Drugih bab ni. Aja, še uni dve usmiljeni sestri, ki ju je nek večer s pomočjo pohotnega paznika in nekaj dolarjev podkupnine v bolnišnico prešvercal Randle, ki je tedaj nameraval pobegniti. Ampak ni, ker se je preveč napil in zaspal. Zgodba ima žalosten konec.
Rakek 1976/77 – 2. razred
- Čepijo: Martina Matičič (Rakek), Ivo Antončič (Rakek), Mavricij Pivk (Rakek), Matevž Ravšelj (Rakek) in Helena Gašparovič (Rakek).
- Stojijo: Barbara Kranjc (Rakek), Marjeta Gregorič (Rakek), Marjana Kovačič (Rakek), Maja Černe (Rakek), Atina Joveski (Rakek), zadaj Helena Železnik (Rakek), Ana Šop (Rakek), Mihaela Vidrih (Rakek), Magda Mekina ((Rakek) in Ana Ileršič (Rakek). Za njimi stoji razredničarka Malči Pivk.
Predstavitev na Radio Slovenija
Danes ob 17:20 bo na prvem programu Radia Slovenija oddaja Sledi časa, kjer bo sodelavec spletnega portala Stareslike Dejan Vončina predstavil Odporniško fotografijo. Oddajo vodi dr. Milan Trobič. Oddaja je predstavljena na: https://iskrivc.blogspot.com/2025/05/fotografija.html
Oddajo lahko poslušate tudi na strani RTV SLO na povezavi: https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175130924
1985 Topol na Blokah – Za pogrebom
V naših vaseh se je še pred nekaj desetletji ob smrti vaščanov vse odvijalo po nenapisanih, a jasno določenih korakih. Posebej je bilo to jasno ob pričakovani smrti starejših ljudi, ko se je videlo, da so domači poklicali duhovnika, da spravi umirajočega z bogom. Velikokrat so prišli tudi vaški možje, da so potrdili oporoko oz. njegovo poslednjo voljo. V zadnjih desetletjih pa so se tudi na tem, res elementarnem področju našega bivanja in nehanja zgodile velike spremembe.
1954 Stari trg – Fantje ajnrikajo, Jager pa špila
Na vseh treh slikah iz junija 1954 so mladi naborniki iz Loške doline, po mojem rojeni okoli leta 1936, ki jih je posnel Vinko Toni. Je kakšen tudi z Babnega Polja? Nikogar ne poznam, le za muzikanta se mi je megleno zdelo, da je morda na sliki takrat v Loški dolini najbolj znani ljudski godec Jager iz Kozarišč in morala sem poiskati potrditev. To je res mož s harmoniko, ki sedi med razposajenimi fanti. Pisal se je Šumrada, bil je neuničljiv veseljak in imel je veliko družino … Ne vem, ali ga je slovenska etnomuzikologija kdaj opazila – vsekakor bi si to zaslužil tako zaradi pojave in desetletja dolgega muziciranja kot zaradi obširnega repertoarja. Skoraj ni bilo poroke, nabora, veselice ali podobnega dogodka, kjer ne bi godel stari Jager, od katerega se je veliko naučil tudi sin Tone, ki je nekoč celo predstavljal Dolino na Drugi godbi v Ljubljani. Žal ga sama nisem nikoli slišala, zato si ne drznem še karkoli pripomniti – vse sem napisala le na osnovi slišanega od drugih.
1945 Cerknica – Osvoboditev
Slika je nastala v Cerknici po končani vojni. Namen parade mi ni znan, datum tudi ne. Bo pa prav prišla za podlago prispevku o osvoboditvi. Zadnje bitke druge svetovne vojne na evropskih bojiščih so se odvijale v začetku leta 1945. Sledila je popolna predaja nacistične Nemčije. Čete Rdeče armade so zavzele Berlin in sprejele nemško predajo pod vodstvom admirala Dönitza, ki je prevzel oblast po Hitlerjevem strahopetnem samomoru.
1980 Beograd – Pogreb
Vir: Radio Free Europe/Radio Liberty.
Britanska premierka Margaret Thatcher se je poklonila velikemu državniku Josipu Brozu Titu, na njegovem pogrebu v Beogradu. Skupaj z možem kraljice Elizabete, princem Filipom, je zastopala eno od 208 delegacij iz 126 dežel, ki so se udeležile pogreba. To je bilo 8. maja 1980, pred 45-timi leti.
Več o njem najbrž ni treba napisati, saj gre za eno najbolj znanih političnih osebnosti tistega časa.
Stare slike 