1957 Rakek – Odkritje partizanskega obeležja
Partizansko obeležje na južni, to je cestni strani hiše rodbine Vidrih, Ljubljanska cesta 22, na Rakeku, je nastalo ob petnajsti obletnici odhoda rakovških fantov v partizane. Obeležje obenem priča, da je bila zadevna hiša v obdobju 1941-1945 središče osvobodilnega gibanja na Rakovškem. Takrat je bila hiša v lasti rodbine Pirc.
1915 Rakek – Varčna kuharica
Na sliki je Varčna kuharica iz leta 1915. Izšla je v težkih časih prve svetovne vojne. Tedanja kuharica je imela naslov Varčna kuharica, za slabe in dobre čase: sestavila v vojnem letu 1915 Marija Remec. V času vojne je bilo treba skrbeti za skrajno varčnost in pripravljati jedi s skromnimi sredstvi. Založila in prodajala jo je Katoliška bukvarna v Ljubljani. Cena je bila 1 krono 20 vinarjev, vezano 1 krono 80 vinarjev (ena krona = približno 5,25 evrov).
1960 Ljubljana – Zbirka Dokazi
Knjižici sta iz knjižne Zbirke Dokazi, ki jo je izdajala založba Borec. Obe je napisal France Šušteršič. Prva, z naslovom V objemu podzemlja, pripoveduje o sabotažni akciji v Postojnski jami. Leta 1960 so se v Postojni prvič zbrali preživeli borci te akcije. Podrobno so opisali, kako so akcijo izvedli. Pripovedovanja in informacije iz ohranjenih vojaških dokumentov je pisatelj strnil v zgodbo. V Vražjem vrtcu je popisal dogodke iz leta 1942, ko se je na severozahodni strani Babnega polja med italijansko ofenzivo odigrala največja tragedija v tedanji Ljubljanski pokrajini.
Tematska zbirka Dokazi je imela lep uspeh. Nastala je po zapisih še živih borcev, aktivistov, internirancev in drugih. France Šušteršič je v poljudnem stilu podal sliko zgodovinskega dogajanja v južnem delu Notranjske in severnem delu Gorskega kotarja. Življenje v taborišču na Rabu je popisal v romanu Trg lakote. Zanj je prejel Kajuhovo nagrado.
1960 Ljubljana – Črno-belo, ne barvno
Svet ni črno-bel, če ti percepcije normalno delujejo. Pa vendar si ga včasih zaželimo videti prav tako: črno, belo, sivo …
Veliki mojstri fotografije znajo povedati: če barve na fotografiji ne pripomorejo k vsebini in k informaciji, so povsem odveč … Tedaj ni nič narobe, če je podajanje črno–belo.
1918 Ceggia – Vojaščina vsepovsod
V tem prispevku je več fotografij iz kraja Ceggia, ki so se ohranile v zapuščini Alojza Tomca. Prikazujejo lepi kraj in razdejanje, ki so ga v njem, zlasti na cerkvi, napravili topovski streli. Fotograf je bil v tem kraju večkrat, vsaj sodeč po datumih ali pa se je celo skoraj dva meseca zadrževal v njem.
Rakek 1973/74 – 8. razred
1912 Rakek – Molilni pripomočki
Evgen pravi, da sem pri naši hiši jaz referent za verska vprašanja, ker imam edina versko vzgojo. Imajo jo sicer še nekateri. Če bi njim zastavljal vprašanja, ki jih postavlja meni, bi ga poslali tja, od koder smo vsi prišli.
1941/45 – Slovenska odporniška fotografija
Partizanski fotograf Evgen Sešek pri svojem delu na Gorenjskem 1944-1945
O fotoreporterski službi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja (NOB) je bilo v slovenski povojni literaturi bolj malo napisanega. V povojnem obdobju je bilo veliko razstav, ki so ob temah NOB vključevale bogato partizansko fotografsko gradivo; mnoge fotografije so ilustrativno spremljale zgodovinsko pisanje o odporniškem gibanju, v posameznih dokumentarnih oddajah jih je uporabila tudi televizija, izdanih je bilo več zbornikov fotografskih dokumentov in albumov fotografij. O ustvarjalcih teh fotografij, o razmerah njihovega dela, o ilegalnem delovanju posameznih fotografov in o organizaciji fotoreporterske službe pa smo doslej vedeli bolj malo, saj je slovensko zgodovinopisje partizansko gibanje proučevalo predvsem z vojaškega vidika. Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se začele v zgodovinski bibliografiji pojavljati tudi študije o drugih temah in vidikih narodnoosvobodilnega boja (NOB) ter partizanske organiziranosti. Tako so nastale študije o veterinarski službi v NOB, o bančnem zavodu, o financah, o partizanskih delavnicah, o reševanju zavezniških letalcev, o partizanski saniteti ipd.
Bogato je slikovno gradivo, ki ga hranijo fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije – čez 100.000 slikovnih enot – in druge sorodne ustanove v Sloveniji. To obdobje 1941-1945 je po količini gradiva, obdelanosti in urejenosti fotografsko nedvomno najbolje dokumentiran del slovenske zgodovine, tako da so bile možnosti za proučevanje po tej plati izredno ugodne.
Link to English version of this article.
Ameriška družina Lipovac se sprehaja po gozdu s slovenskimi bratranci, družino Pantar. To je bilo prvič, da sta se ameriški in slovenski del družine videla, odkar je moj pradedek, Josip Lipovac, odšel leta 1914.
- Joseph Lipovac (moj dedek)
- Heidi Lipovac (moja teta)
- Franc Pantar (pokojni)
- Renate Lipovac (moja babica)
- Valentin Pantar (pokojni)
Povezava na slovensko verzijo članka.
The American Lipovac family walks in the woods with Slovene cousins, the Pantars. This was the first time that the American and Slovene parts of the family had seen each other since my great grandfather, Josip Lipovac, left in 1914.
- Joseph Lipovac (my grandfather)
- Heidi Lipovac (my aunt)
- Franc Pantar (deceased)
- Renate Lipovac (my grandmother)
- Valentin Pantar (deceased)
Stare slike 