1981 Rakek – Franc Kotnik – Ferko
Franc Kotnik se je rodil 19. 12. 1914 mami Jožefi (roj. Lenarčič) in očetu Francu v Novi vasi št. 40 na Blokah v številni kmečki družini kot drugi otrok. Imel je še sestre Marijo, Veroniko, Terezijo, Amalijo in brate Jožefa, Alojzija, Ivana, Stanislava, Andreja. Umrl je 13. 6. 1982, pokopan je na Rakeku.
1957 Begunje – Mačkore
To leto sem bil prvič mačkora. Če sem bil leto prej, se ne spomnim.
Oče me je našemil v dimnikarčka. Izgledal je zelo zadovoljen, jaz pa sem bil čisto nesrečen. Nisem bil zadovoljen, da sem bil umazan. Ne vem, kaj sem pričakoval, ampak to mi že ni bilo všeč. Najhuje je bilo, da sem bil v gambah brez hlač. Prav hudo mi je bilo, pravzaprav me je bilo sram.
Spominjam se še, kako me je oče na travniku za takratnim kulturnim domom fotografiral. Tudi to ni bilo prijetno, saj je kar naprej nekaj hotel od mene.
Vabilo
Bralce in sodelavce vabimo na predstavitev knjige publicistke Starihslik Ivanke Gantar in Aleša Bediča.
Uredništvo
1970 Stari trg – Pustni torek
Slika je samo simbolična. Izrez prikazuje pustarje pred Benčinovo gostilno v Starem trgu. Na tej strani smo jo pred leti že objavili. Fotografija je nastala leta 1926, zgodba pa se nanaša na čas začetka sedemdesetih let.
Rakek 1972/73 – 7. razred
Šolsko leto 1972/73 in zelo številčen 7. razred, slikan pred šolo na Rakeku. V svoji sredini imajo razredničarko Slavko Gornik.
1911 Topol na Blokah – Molitvenik
Molitvenik z naslovom “Skrbi za dušo !” je od Mihovih iz Topola na Blokah prinesla naša mama Ivana, ko se je v Velike Bloke omožila l. 1946. Čeprav je bil njen oče Jožef Škrbec pred 1. svetovno vojno večkrat na delu v Ameriki in na cesarskem Dunaju, ter je znal lepo brati, pisati in računati, kar dobro je govoril tudi angleško in nemško, pa pri Mihovih v Topolu ni bilo veliko knjig. Kar jih je bilo, pa so zgorele v dveh požarih med vojno, ko so od hiše ostali le ožgani zidovi. Molitvenik se je skupaj z najpomembnejšimi družinskimi dokumenti, kot je bila predporočna pogodba očeta Jožefa in matere Neže ter dokument o prepisu posestva pred poroko leta 1912, čudežno rešil pred ognjem.
1980 Kragujevac – Yugo
Slika sama po sebi ni dovolj stara za stare slike. Vem pa vse o njej. Nastala je 14. julija 1994 na Cerkniškem jezeru. Fotografiral je moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje. Tistega lepega dne sem naložila v avto sosedove in svojega otroka in jih odpeljala na jezero. Ker so bili le pogojni plavalci jaz pa ognjeno znamenje, ki ni združljivo z vodo, smo parkirali ob neki mlakuži, kjer je voda segala le do kolen. Otroci so uživali v umazani topli vodi in zdravilnem blatu, jaz pa sem bila nadzorni organ – vsaj enkrat v življenju. Nosim svoja prva očala. V mlajših letih nisem videla na daleč. Ko sem se postarala, se mi je vid na daleč popravil in očal nisem več potrebovala. Kot pravi Evgen – prišparano se najde. Slovenski pregovor pa pravi, da čez sedem let vse prav pride. Če smo natančni, čez trikrat sedem. Pred par leti sem namreč opazila, da je slika na televiziji motna, podnapisi pa zabrisani. Iz arhiva sem potegnila svoja prva očala. Vidim kot ris. Yugo se lufta. Vedno sem si želela rdeč avto. Do sedaj ga nisem še imela. Rdeč Yugo je imel tapecirungo osrano rjave barve, bel pa sivo. Vzela sem belega.
1973 Cerknica – Sojenje Pustu
Sojenje Pustu je prva nedeljska prireditev, ki se je spomnim in je najbrž tudi res prva predhodnica kasnejšega nedeljskega karnevala. Pustovalo se je vedno, a glavni dogodek je bil nekoč na pepelnično sredo, ko so siromaka pokopali, se pravi zažgali. Šele kasneje so pustarji skunštvali, da imajo ljudje ob nedeljah več časa in da jih torej kaže privabiti še na ta dan.
Z Ivanom, takratno ‘žrtvijo’ pustnega procesa, pa nisva mogla natančno določiti leta tega dogodka. Zdi se nama, da je bilo leta 1973, lahko pa sva kakšno leto tudi falila.
1971 Cerknica – Pust in otroci iz vrtca
Letos v Cerknici obeležujemo 50-letnico prvega organiziranega pustnega karnevala. Prej je bil le na pepelnično sredo pustov pokop. Današnje slike so še štiri leta starejše in si tudi zaslužijo objavo.
Slika nam predstavlja skupinico otrok iz vrtca na svojem pohodu po Cerknici. Spremljala jih je vzgojiteljica Marinka Kralj. Neznani fotograf jih je ujel pred nekdanjim Brestom. Zadaj se vidijo Brestovi bloki in Gorjupova hiša, v kateri je bila pekarna in prodajalna kruha. Zanimiv je pogled na nekaj parkiranih avtomobilov modelov Škode, Opla in Fičkota, ki je parkiran kar pod balkonom drugega bloka.
Na fotografiji objavljeni v beograjskem časniku Ilustrovani list, 24. III. – 31. III. 1921, št. 12, je slavnostni vlak na železniški postaji Rakek 26. februarja 1921. Pred okrašeno lokomotivo se je fotografirala skupina udeležencev prve vožnje iz Ljubljane v osvobojene kraje Logatec in Rakek. Fotografijo je posnel Milan Brinšek, železniški uradnik iz Laškega.
Da gre res za Rakek dokazujeta kamnita stena in kupi lesa v ozadju lokomotive. Pri gradnji železniške postaje so se morali zariti globoko v hrib Srnjak, da so ustvarili dovolj ravnega prostora za vse potrebne tire na postaji in obsežen rampni prostor. Med progo in hribom Srnjak je bilo zelo veliko prostora za rampo, ki je bila namenjena za raztovarjanje številnega vojaštva, ki je poleti prihajalo na vežbe v naše kraje od tu pa naprej v zaledje in za skladiščenje velikih količin lesa, ki so na Rakek prihajale iz Loške doline, Snežnika, pa do Prezida in naprej na Hrvaškem, Bloške planote, pa ribniškega območja in seveda bližnjih Javornikov. Rakek je bil središče lesne trgovine na Notranjskem.
Stare slike 