1942 Rakek – Vžigalice
Gospa Helena Lovrenčak je v svojem bogatem arhivu našla tudi tole škatlico vžigalic, ki je najbrž ostala za kakšnim italijanskim vojakom. Škatlica je iz furnirja. Ko je Miloš pripravljal prispevek, je napisal: »Vžigalice so v škatlici iz furnirja. Iz furnirja je bil tudi predalček v okvirju. Iz škatlice so se trgale iveri okvirčka, ki so bile nenadomestljivi za čiščenje medzobnih prostorčkov. Velikokrat so bile škatlice zaradi tega že čisto ozke. Spomnim se, kako bedno so v primeri s furnirjem izgledale prve škatlice iz papirja.«
Na levi strani slike je viden košček papirja. To je bila nalepka, nekakšna plomba, ki je preprečevala nepooblaščeno odpiranje. V škatlici je bilo sto vžigalic. Plomba je bila namenjena temu, da jih je kupec prejel ravno toliko. Zanimivo je, da kljub starosti, še vedno kresnejo. Pri današnjih se šmirgl znuca takoj in nastane problem pri vžiganju.
Na škatlici piše: »POPULIT, MATERIALE LEGGERO ISOLANTE PER EDILIZIA, SAFFA, VIA MOSCOVA N. 18, MILANO, STAR DI MAGENTA.« Po naše: »Populit, lahek izolacijski material za zgradbe. SAFFA, Via Moscova 18, Milano, Zvezda Magente.« Magenta je kraj v okolici Milana.
Populit je komercialno ime materiala, katerega proizvodnja se je začela v tridesetih letih in bila zelo razširjena v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Sestavljen je bil iz poroznih aglomeratov rastlinskih substanc, običajno ivernih vlaken, morskih alg ipd., zmešanih z visoko odpornim cementom. Uporabljali so ga za zunanje in notranje stene, strope, obloge, hitro gradnjo paviljonov, industrijskih objektov, barak itd. Obstojen je bil proti gnitju in insektom ter odličen zvočni in toplotni izolator.
SAFFA – Società Anonima Fabbriche Fiammiferi ed Affini je bilo italijansko podjetje, specializirano za proizvodnjo vžigalic, ki je delovalo od leta 1932 do 2002. Leta 1943 je bilo v tovarni zaposlenih osem tisoč ljudi. Proizvedli so sto milijard vžigalic letno. Ker so večino vžigalic naredili iz topolovega lesa, so imeli v lasti tudi tri tisoč hektarjev topolovih nasadov. Izdelovali so tudi pohištvo. Leta 1947 je SAFFA postala zastopnik za Ikeo. V šestdesetih letih je direktor Pietro Molla zaznal padec prodaje vžigalic in je proizvodnjo preusmeril na izdelavo plinskih vžigalnikov in si zagotovil naročilo prestižne znamke Cartier. Tudi to ni oživilo tovarne, ki je zaradi špekulacij delničarjev vedno bolj usihala do končne prodaje podjetju Reno De Medici. Del obrata je po zaprtju rešil in obnovil nekdanji zaposleni Ermanno Tunesi, ki je ustvaril stalno zbirko. Za konec še zanimivost, ženo Pietra Molle, Gianno Beretta, je leta 2004 papež Janez Pavel II. razglasil za svetnico.
Če je kdo posebno zagret za informacije o zgodovini proizvodnje vžigalic, si jih lahko prebere na spodnji povezavi.
Viri:
Kraj: Rakek
Datum: 1942
Avtor: izdelava vžigalic SAFFA Italija; Miloš Toni
Zbirka: Helena Lovrenčak
Skenirano: 20. 11. 2023
Oblika: predmet
Stare slike 