1930 Milanov Vrh – Moški, ženska in otroci

V albumu s slikami z Milanovega Vrha dr. Viktorja Kraševca je med drugimi fotografijami iz let okoli 1930 tudi ta, za katero glede na hišo in okolje sklepam, da je posneta nekje na Milanovem Vrhu ali v okolici. Kdo je avtor ni znano, glede na znane podatke, obliko slike in okoliščine smemo ugibati, da je tudi to sliko napravil mož Viktorjeve tete Mirko Klepec, gostilničar na Milanovem Vrhu. Nobenih zapisov ni na njej in na več kot 90 let stari sliki tudi nihče, ki mu je bila slika dosegljiva, nikogar ne prepozna.

Na sliki je tipična delavsko-kmečka družina ali del družine tistega časa na Milanovem Vrhu, pred hišo ali gospodarskim poslopjem. Hiše v tistem predelu so bile nekdaj deloma zidane, v večjem delu pa narejene iz lesa, sploh v Gorskem Kotarju, carstvu gozdov. Pogosto so imele spodaj hlev za živali, vendar tukaj razen masivnih lesenih sten in nizkega suhozida na levi ni videti nič takega, tako da gre mogoče za lopo, listnik ali kaj podobnega.

Ljudje na sliki so razmeroma toplo oblečeni, razen kratkohlačnega dečka v sredini. Najmanjša deklica ima na nogah nekaj kot dokolenke, vsi otroci pa so pokriti v kape. Slabo pritrjena vrata poslopja namigujejo, da je tudi v notranjosti po tleh zemlja in najbrž res ne gre za bivalno zgradbo, pred katero pa so vseeno na sončno mesto postavili leseno klop, na kateri sedi ženska z utrujenimi rokami, ki držijo nekaj svetlega – ali pa je to le ročica deklice ob njej, ki ima jopico ali plašček v pasu prevezan z vrvico.

Tako nekam cankarjansko delujejo, kakor da bi stopili iz katere od njegovih črtic – tam mrgoli takih siromašnih, sestradanih, slabo oblečenih ljudi, zlasti otrok … Morda pa vendarle ni tako hudo, lička otrok na sliki so še kar okrogla in moški ima na sebi belo srajco in lajbelč, na hlačah pa samo eno lepo prišito krpo. Če seštejemo to belo srajco, lepo ruto ženske in dejstvo, da je naokoli hodil nekdo s fotoaparatom, lahko zaključimo, da je bil tisti dan najbrž praznik ali vsaj nedelja … 

Ženska v (morda praznični) ruti, pokriti na šišco in zavezani na mašenco, ima na sebi poleg kambrikaste ali porhataste bluze, enobarvnega krila in vzorčastega predpasnika do pasu tudi velike in visoke čevlje, ki so bili mogoče nekoč moški. Je otrokom mati ali babica? Ali pa mogoče samo sosedova teta? In kdo je mladi moški, ostrižen na balin?…

Noša ženske je nekoliko netipična za starejše Goranke tistega časa, ki so nosile praviloma črna (šele po vojni, ki je zdesetkala prebivalce in je skoraj vsaka družina za kom žalovala?) ali temna oblačila in ruto, zavezano zadaj na marinko oziroma na kepco. So bili ti ljudje morda iz Loške doline (tam so delali vsaj Petelinovi, Veselovi, Grletovi, Trohovi, morda tudi Lavričevi …) ali pa so eni od Primorcev, ki so prišli iz takratne Italije in se zaposlili na Milanovem vrhu? Ostaja popolnoma neznano, toda lahko ugibamo naprej:

Skoraj gotovo je bil mladi moški že zaposlen na žagi ali v gozdu. Kaj je delala ženska? Gospodinjila, obdelovala skromno njivo v strmini, je imela kokoši, kravo, kozo, par ovac ali pujska? Je bil kateri od otrok že šolar in bo hodil k pouku le dva meseca poleti, ko bodo drugod počitnice in bo lahko takrat prezidanski učitelj prihajal poučevat otroke v oddaljeno naselje globoko v gozdovih? Je skromno šolanje zagotavljala država, občina ali lastnik žage? 

Kakšno je bilo njihovo vsakodnevno življenje? Je bilo zaslužka dovolj, da je kateri od njih utegnil obiskati tamkajšnjo čitalnico in kaj prebrati ali sodelovati pri tamburaškem ansamblu? Ali le v trgovino in gostilno, kjer so lahko plačevali (tudi ?) z zasebno valuto lastnika žage? Kam so ob nedeljah hodili k maši, je bila redno v njihovi kapelici? Je bil mladi moški s slike povezan z drugimi delavci, morda v sindikatu Seljačka sloga? Je tudi on igral na tamburico, je sodeloval pri stavki (ali stavkah) na Milanovem vrhu leta 1928/ 1934/ 1937. Zapisi govore o treh letnicah in le eni stavki – kaj je prav?? 

Kakor iz teme preteklosti vstajajo podobe na teh fotografijah in prinašajo več vprašanj kot odgovorov, vsekakor pa pričajo o nekem skromnem življenju, ki je izklesalo trdne, delavne in bojevite značaje …

Slovarček:

• kambrik: preprosta bombažna tkanina
• porhat: kosmatena in bolj gosta bombažna tkanina
• lajbelč: telovnik
• na šišco – način pokrivanja ženske rute z odkritim čelom
• na marinko ali na kepco– način pokrivanja rute z zavezovanjem zadaj in skritim vogalom
• na mašenco – posebej lično zavezovanje ženske rute pod brado z dvojnim vozlom

Viri:

• Slavko Malnar: Povijest čabranskog kraja, Matica hrvatska, Čabar 2016
• Slavko Malnar: Življenje v preteklosti/ Život u prošlosti, Matica Hrvatska, Ravnice 2013

Kraj: domnevno Milanov Vrh
Datum: okoli leta 1930
Avtor: ni znan, mogoče je bil gostilničar Mirko Klepec
Zbirka: Borut Kraševec – album Milanov vrh
Skenirano: 2. 10. 2023
Oblika: fotografija