Preskoči na vsebino

1977 Rakek – Zvezek za slovenski jezik – književnost

22. 07. 2024

Slovenski jezik s književnostjo, kot je bil uradni naziv predmeta, po dijaško pa »slova«, me je poučevala prof. Dora Županič. Prvo šolsko nalogo sem pisala minus pet, kar je bila najboljša ocena v razredu. Takrat sem vedela, da bova dobro vozili. In sva. Kmalu je tudi izvedela, da veliko berem in to mi je štela v plus. Imela sem dobre ocene. Niso bile šenkane, ker me je književnost zelo zanimala. Potem pa je šla profesorica na porodniški dopust. Do konca drugega letnika nas je še poučevala, prvo šolsko uro tretjega letnika pa se je v razredu pojavila nadomestna profesorica. Po predstavitvi pokliče mene. Nič mi ni bilo jasno in tudi sama je takoj ugotovila, da mi ni. Prvi šolski dan, prva ura slovenščine in ona sprašuje snov, ki smo jo jemali zadnji teden pouka prejšnjega leta. Ni fer. Tega ne bi znal najboljši odličnjak na šoli. Tudi jaz nisem in mi je gladko dala cvek. Prva zamera. Ampak človek obrača, Bog obrne. Čez mnogo let, ko sem se vozila v Ljubljano z vlakom, sem vedno iskala kupe z lučjo, da sem lahko brala. Vsi so bili v temi in spali. Naenkrat je bil vsako jutro razsvetljen en kupe. Seveda sem šla vanj. Po protokolu sem lepo pozdravila, vprašala, če smem prisesti in tako dan za dnem. Tudi gospod je vedno bral. Iste sorte ptiči skupaj letijo in nekega dne sva se začela pogovarjati. Po nekaj pogovorih sem izvedela, da je mož profesorice, ki mi je v gimnaziji dala cvek. To sem mu tudi povedala s poudarkom, da ni bilo fer in da še vedno zamerim. Njemu se je zdelo zabavno, meni ne. Od tedaj sem mu najmanj vsak mesec dvakrat rekla: »Vaša žena mi je dala cvek pri slovenščini!« Če mu ni bilo prav, ne vem. Rekel ni nič. Meni tisti cvek ni bil prav in tudi rekla nisem nič.

Ko smo obravnavali življenje in delo dr. Franceta Prešerna, smo veliko časa posvetili analizi vseh njegovih najpomembnejših pesmi. Naučiti smo se morali, kaj je hotel pesnik povedati. Za Zdravljico, ki jo je napisal leta 1844, so povedali, da nosi revolucionarno tematiko. Povod zanjo je bila marčna revolucija in pred njo pesem ni bila bila objavljena v takratnih časopisih. Bila je preveč revolucionarna. Njeno sporočilo je jasno – osvoboditev izpod tujega jarma. Čeprav ni bil panslavist, se je zavzemal, da bi Slovani živeli v bratstvu.

Meni je bila bolj všeč pesem Neiztrohnjeno srce. Balada pripoveduje, kako so kopali grob. V njem je že pokopan nekdo, ki mu je še razločiti obraz in nejevoljo na njem. Ko ostanke trupla objame zrak, izgine. Ostalo pa je srce, ki je še vedno bilo. Ugotovijo, da je bil to pevec Dobroslav, ki ga dekle ni maralo in zato ni zmogel več peti. Srce je bílo, ker je bilo neizpeto in to mu dalo umreti. No, tako bo z mojim jezikom. Vse bo strohnelo, jezik pa bo migal še naprej. Razen, če me bodo sežgali.

Ne bi rada Prešerna označila za plagiatorja, ampak neiztrohnjeno srce je obstajalo, še preden je napisal pesem. In to resnično. Leta 1822 je umrl mož Mary Shelley, Percy Bysshe Shelley, prav tako pesnik. Dogovorjeno je bilo, da bodo njegove posmrtne ostanke sežgali. Kremirali so ga na plaži blizu Viareggia, Italija. Po končanem sežigu so v pepelu opazili skoraj nedotaknjeno njegovo srce. Njegova žena je srce hranila zavito v svilen šal do svoje smrti, ko so ga pokopali skupaj z njo. Zdaj bom pa uničila mistiko. Strokovnjaki menijo, da srce ni zgorelo zaradi Percyjeve okužbe s tuberkulozo, zaradi katere je poapnelo. Je morda imel tudi Dobroslav jetiko?

Slovarček:

  • marčna revolucija: Revolucija, ki se je začela 13. marca 1848 na Dunaju. Vojska je demonstrante razgnala, kancler je bil vseeno prisiljen odstopiti. Hitro se je razširila po ostalih deželah monarhije. V Ljubljani je bila 16. marca. Gospodarsko vse močnejše meščanstvo je zahtevalo politične pravice. Številni narodi so tedaj oblikovali svoje nacionalne programe. Joj, kako smo morali to znat! Poleg severne narodnostne meje, seveda.
  • Mary Shelley: angleška pisateljica (1797 – 1851). Najbolj znana je po romanu Frankenstein.

Kraj: Rakek, Postojna
Datum: 1977
Avtor: jaz osebno po predavanju profesorice
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 18. 3. 2024
Oblika: dokument

2 komentarja leave one →
  1. milenaozbolt's avatar
    22. 07. 2024 10:36

    Hvala za vse, posebno pa za tolažilno, nepozabno in moji zelo podobno zgodbo s cvekom pri slovenščini – tudi jaz sem ga dobila. Za posebnosti tretje sklanjatve, ki smo jih jemali prejšnjo uro… Lažje je človeku, če ni v nesreči sam.

    Liked by 2 people

  2. Arne Kozina's avatar
    Arne Kozina permalink
    22. 07. 2024 17:09

    Po mojih izkušnjah so s cveki zdravili predvsem domišljavi in nesposobni profesorji. Tiste dobri, ki so nas tudi največ naučili, so imeli bolj domišljene načine, da nam približajo svoj predmet in znanje.

    Liked by 2 people

Odgovorite milenaozbolt Prekinite odgovor