1971 Postojna – Gradnja peronskega podhoda

Med gradnjo avtoceste Vrhnika-Postojna 1970-1972 je prišlo do velikih sprememb na postaji Postojna, saj je trasa avtoceste posegla v vzhodni del postaje, kjer so bili kurilnica za parne lokomotive in obračalnica. Oboje je bilo porušeno, istočasno pa je Postojna dobila nov peron z izvennivojskim dostopom – podhodom.

Za tekoči železniški promet in varnost potnikov na postajah je zelo pomembno, da potniki na perone dostopajo izvennivojsko preko nadhodov ali podhodov. Nivojsko prečkanje tirov, kot na postaji Rakek ali Logatec, zahteva vso pozornost prometnega osebja. Vlaki tedaj, ko potniki preko tirov dostopajo na perone, ne smejo potnikom sekati poti. Nivojski dostop na peron pomeni oviro v železniškem prometu in vlakom povzroča dodatne zamude, saj morajo zaradi tega pogosto čakati na uvoznih signalih pred postajami.

Zaradi novega perona in dostopa pod tiri, je bilo treba prestaviti stebre vozne mreže. Elektrifikacijo postaje so izvedli Italijani leta 1936.

Oprema za montažo stebrov je bila tedaj skromna, tudi varnosti delavcev na višini niso posvečali tolikšne pozornosti, kot jo poznamo danes. Na vagončku se nahaja večmetrska lestev, s katero se je doseglo najvišje točke vozne mreže.

Postojna je nov peron dolžine 270 m, na katerega potniki dostopajo iz podhoda, dobila še pred otvoritvijo avtoceste, konec leta 1972. S tem se je varnost potnikov na postaji bistveno izboljšala. Pomanjkljivost perona pa je ta, da se nahaja v krivini, hišici, ki pokrivata stopnišče podhoda, pa onemogočata pogled strojevodje in vlakospremnega osebja. Speljevanje potniškega vlaka mora zato biti zelo previdno. V skladu z današnjimi zahtevami, pa mora biti dostop na peron prilagojen za funkcionalno ovirane osebe.

Kraj: Postojna
Datum: 1971
Avtor: Radivoj Pleterski
Zbirka: Karl Rustja
Skenirano: 10. 12. 2014
Oblika: 3 x negativ 135