1924 Pariz – Olimpijske igre

17. november 1958, Maribor /vir/.

Sokola na sliki ni treba posebej predstavljati. To je naš olimpionik Leon Štukelj (1898–1999). Poletne olimpijske igre 1924 so potekale v Parizu od 5. do 27. julija. Leon Štukelj je bil aktualni svetovni prvak v gimnastiki, ko je tistega leta prvič nastopil na OI. Na igrah je nastopal za Kraljevino SHS in osvojil dve zlati medalji v mnogoboju in na drogu.

Kaj se je dogajalo na OI leta 1924? Pariz je bilo prvo mesto, ki je dvakrat gostilo OI (letos je tretjič). Športnike je poslalo 44 držav. Nov olimpijski bazen je imel označene steze. Eden od prejemnikov zlatih olimpijskih odličij je bil Johnny Weissmuller, ki je kasneje postal Tarzan. Britanska atleta Harold Abrahams in Eric Liddell sta igrala v filmu z naslovom Ognjene kočije, ki je leta 1981 prejel oskarja. Največ medalj je osvojila ekipa ZDA – 32. Skakalec v daljino William DeHart Hubbard je postal prvi Afroameričan, ki je osvojil zlato medaljo. Sodelovalo je 135 žensk. Njihovo sodelovanje je bilo omejeno na plavanje, tenis, skoke v vodo in sabljanje, ki je bilo prvič uvedeno na OI tega leta. Igre si je ogledalo približno 60.000 gledalcev na dan. Tedaj so v zaključni slovesnosti uvedli običaj, ki je v rabi še danes, dvig zastav Mednarodnega olimpijskega komiteja, države gostiteljice in države prihodnje gostiteljice.

Podatki o OI in dosežkih Leona Štuklja so bolj ali manj znani vsem. Manj znano pa je, da se je ob vrnitvi iz Pariza ustavil tudi na Rakeku. Vračal se je z vlakom. V Postojni so mu čestitali celo Italijani. Na Rakeku so v pozdrav postavili na sredi postajnega prostora velik slavolok. Okrašen je bil z državnimi zastavami in sokolskim grbom. Prišli so Sokoli in Sokolice z naraščajniki iz Planine, Cerknice in Sokola Unec-Rakek. Ko je pripeljal vlak, ga je zbrana množica vzhičeno pozdravljala. Ko je olimpijska skupina s starostjo Ganglom in prvakom Štukljem na čelu izstopila, je bilo navdušenje neizmerno. Olimpijsko vrsto je pozdravil okrožni starosta Bavdek iz Cerknice. Olimpijcem so poklonili lovorjev venec, enega posebej Leonu Štuklju. Vagon z našimi junaki so okrasili z zelenjem in venci. Po zakuski in prijateljskem pogovoru je vlak ob spremstvu radostnih vzklikov odpeljal proti Ljubljani.

Leon Štukelj na tekmi v Beogradu, 1930 /vir/.

Leon Štukelj na tekmi v Beogradu leta 1930. Ob njem stoji Boris Gregorka. Tega leta je potekalo slovansko prvenstvo v Beogradu, kjer je Štukelj ponovno blestel. Na konju in bradlji je bil prvi, na konju tretji, na krogih drugi. Postal je ljubljenec beograjskega občinstva.

17. november 1958, Maribor  /vir/.

Nastopil je na sedmih velikih mednarodnih tekmovanjih in osvojil dvajset medalj: 8 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih. Sodeloval je na OI v Parizu (1924), Amsterdamu (1928) in Berlinu (1936). Iger v Los Angelesu leta 1932 se ekipa Kraljevine Jugoslavije ni udeležila. V nasprotnem primeru bi bila bera njegovih kolajn še večja. Leta 1992 se je udeležil otvoritvene slovesnosti v Barceloni in opazoval slovenske športnike, ki so prvič korakali pod svojo zastavo. Štiri leta kasneje je s slovensko ekipo odpotoval na OI v Atlanto. Množico je navdušil, ko je, star 97 let, skočil na oder. Devetega avgusta 1924 ga je sprejel kralj Aleksander, mu čestital in ga odlikoval z redom sv. Save V. stopnje. Leta 1967 je prejel poveljo Jugoslovanskega olimpijskega komiteja za najuspešnejšega tekmovalca na OI, leta 1987 so mu podelili olimpijski red. Leta 1997 je bil sprejet v Mednarodni gimnastični hram slavnih. Posthumno je bil odlikovan z medaljo Pierra de Coubertina (1999) in leta 2000 prejel naziv slovenskega športnika stoletja. Zasluženo velja za najboljšega slovenskega športnika vseh časov.

Slovarček:

• Boris Gregorka: slovenski telovadec, sodnik in trener (1906 -2001)
• povelja: dokument, ki določa podelitev pravic ali privilegijev

Viri:

• sl.wikipedia.org
• en.wikipedia.org
• https://www.europeana.eu/sl/stories/the-history-of-the-olympic-games-in-paris?mtm_campaign=newsletter
• https://olympics.com/en/athletes/leon-stukelj
• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (25.07.1924), letnik 5, številka 174. URN:NBN:SI:DOC-PJ1BXCCJ from http://www.dlib.si
• Jugoslovan (02.07.1930), letnik 1, številka 24. URN:NBN:SI:DOC-MFXL3RBA from http://www.dlib.si

Kraj: Pariz, Maribor, Rakek, Beograd
Datum: 1924, 1930, 1958
Avtor: več spletnih arhivov, povezave ob fotografijah
Zbirka: Wikipedia
Skenirano:
Oblika: spletna stran