1934 Rakek – Poročilo o zaobljubi športnikov ob smrti kralja Aleksandra I.

Poročilo o zaobljubi članov športnega kluba Javornik Rakek, ki je bilo poslano Ljubljanskemu nogometnemu podsavezu, je pripravil dolgoletni tajnik športnega kluba in mecen Aleks Domicelj (1908-1979).

Na kratko obudimo še spomin na atentat na kralja Jugoslavije Aleksandra I. Ko je z ladjo 9. oktobra 1934 prispel v Marseille na prijateljski obisk v Francijo, ga je kmalu po izkrcanju v atentatu, ki so ga skrbno pripravili hrvaški ustaši in makedonski nacionalisti, ki so živeli v emigraciji, ustrelil makedonski nacionalist Vlado Černozemski. Poleg jugoslovanskega kralja je zaradi strelnih ran umrl tudi Louis Barthou, takratni zunanji minister in pred tem tudi večkratni francoski ministrski predsednik.

Takole je atentat na kralja Aleksandra I. zabeležil nadučitelj rakovške šole:

»9. 10. 1934 proti večeru se je hipoma raznesla po Rakeku novica, da je bil izvršen v Marseillu atentat na našega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Prva žalostna poročila so prinašale inozemske radijske postaje. Pozno v noč smo v nemi žalosti pričakovali poročila domače radijske postaje, ker nismo mogli verjeti, da so grozne vesti resnične in smo še vedno upali, da se mogoče ni zgodilo najhujše. Žal smo naslednje jutro zvedeli grozno resnico, da priljubljenega vladarja ni več med živimi. Kralj Aleksander I. je padel zadet od morilčeve roke kmalu potem, ko je stopil iz torpednega rušilca »Dubrovnika« v Marseillu na francoska tla. Padel je v hipu, ki ga je v hipu, ko je poln upanja in vere prispel v prijateljsko državo, ki ga je pričakala z odprtimi rokami in mu pripravljala triumfalen sprejem. Padel je zadet od strelov podlih radikalcev naš najvišji Gospodar, najboljši vladar in največji Jugoslovan. Umrl je kralj, ki je vse svoje življenje posvetil osvobajanju in ujedinjenju jugoslovanskega naroda in še umirajoč je mislil le na domovino, ko je jedva še izgovoril poslednje vladarske besede ’Čuvajte Jugoslavijo’. Globoka žalost je prevzela ves jugoslovanski narod, ki je z dostojanstvom prenašal največjo nesrečo in neutolažljivo plakal nad velikansko izgubo. Na ’Dubrovniku’ se je zopet vračal mrtvi kralj v svojo domovino, ki ga je sprejela veličastna, toda z jokom in ihtenjem. Tisoči in tisoči so klečali ob progi, kjer so peljali dragoceno truplo. Nadvse veličasten je bil pogreb narodnega vladarja v Beogradu in pokop na Oplencu.«

Precej drugače je dojel atentat na kralja Aleksandra I. Ivan Puntar – Štacnar, ki je v dnevniku 9. oktobra 1934 zapisal:

“Zvečer ob 16.40 v mestu Marseile na Francoskem ubit naš kralj Aleksander…Po radiu sporočeno v svet in sem zvedel ob 1/2 9 ure na Rakeku. Kralj trmast, diktatorski, nepravično vladanje, v državni upravi nobenega poštenja, ljudstvo v strašni bedi, konec je bil tak.”

Oglejmo si še Štacnarjev dnevnik 18. oktobra 1934:

“Doma praznik zaradi kraljevega pogreba, bilo je tako, kot ne bi bilo, če bi umrl sam Kristus. Narod je naravnost malikoval, a ne radi svojega mišljenja, ampak radi prisiljenosti, ker so voditelji tako pripravljali, voditelji pokvarjeni, a narod je bil boječ, prestrašen že od prej, ker ga je vlada že 4 leta preganjala in upropaščala. Ves svet je pa gledal in se udeležil ceremonije človeka. Jaz sem smatral za pravo blaznost in prerokoval nesrečo, ki mora priti za takim malikovanjem.”

Ob smrti kralja Aleksandra I. so se vsi športniki Jugoslavije zaobljubili, da bodo čuvali Jugoslavijo, in da bodo zvesti novemu kralju Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. Tako so se tudi na Rakeku zbrali športniki s področja občine Rakek. Po govoru g. Toneta Gasparija, podpredsednika kluba in ravnatelja meščanske šole na Rakeku, je predsednik kluba g. Gerl pozval vse prisotne, da glasno in dostojanstveno ponavljajo zaobljubo, besedo za besedo:

“Mi športniki Jugoslavije se obvezujemo s svojo častno besedo, da bomo vedno čuvali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo imeli vedno pred očmi interese domovine in narodnega edinstva. Do skrajnih svojih sil bomo čuvali Jugoslavijo ter bomo zvesti Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.”

S trikratnim vzklikom Živijo! kralju Petru II. se je zbor zaključil.
Zaobljubi so prisostvovali in jo vršili: Predsednik kluba g. Gerl Franc; člani uprave: g. Gaspari Tone, Aleks Domicelj, Leo Mihevc, Mitrofan Gnatčenko, Gornik Rado, Stanko Kovšca, Franc Klemenc, Franc Gornik, Franc Supan, Viktor Kralj, Franc Bizjak, Frane Petretić, Franjo Tavčar, Vladimir Geništa, Anton Demšar in člani nogometaši: Bauman Tone, Bukovec Lojze, Božič Evgen, Jaklič Franc, Klemenc Ivan, Evgenije Meljnikov, Hladnik Jože, Bučar Rado, Marij Gorjup, Ivančič Andrej, Janež Leopold, Kočevar Franjo, Pičulin Fortunat, Strohsack Lado in Mršek Tone.

Kot zanimivost si oglejte še rokopis osnutka poročila, ki ga je pripravil Aleks Domicelj (1908-1979), dolgoletni tajnik športnega kluba Javornik Rakek in njegov mecen.

Kraj: Rakek
Datum: oktober 1934
Avtor: Aleks Domicelj
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: —
Oblika: datoteka