1900 Benete – Razpelo

Starost razpela je približna. Za pomoč, kdaj so izdelovali takšna razpela, sem zaprosila lastnika ljubljanske starinarnice, ker ta bugec, kot mu mi rečemo, je pri nas od kar pomnim. Njegov odgovor je bil: »Konec 19. stoletja, še bolj verjetno začetek 20. stoletja«. Torej jih šteje najmanj častitljivih stodvajset let.

Z njim je povezana zanimiva zgodba. Bugca je prinesla na Benete moja stara mama Nana, po domače Bafonova Ana s Hudega Vrha, ko se je poročila s starim atom Namretovim Antonom. Bil je del njene bale. Njej ga je dala njena mama.

Namreč, nenapisano pravilo je bilo, da ga je mati dala svoji hčeri, ko se je poročila. Tako je prehajal iz roda v rod po ženski liniji in priromal s Hudega Vrha na Benete. Tri člane Miclave družine je pospremil v večnost. Najprej je odšla babica Francka, kmalu za njo dedek Primož. Nazadnje naš ata Mirko.

V času mojega otroštva je pokojnik ležal doma, dokler ga niso pogrebci odnesli k večnemu počitku. Še dobro se spomnim, kako so vse pripravili za dostojno slovo. Okna so zatemnili z zelenimi roloji. Vse so odnesli s hiše, kjer je potem ležal. Naredili oder – pare – vse prekrili z belimi mrliškimi prti in počakali, da so pripeljali trugo.

Bugec je stal pri nogah pokojnika, na vsaki strani je bil svečnik, kjer sta goreli sveči in polega posodica z žegnano vodo. V njej vejica pušpana, s katero so pokropili pokojnika.

Spomladi leta 2002 nam je nenadoma umrl ata Mirko. Na njegovo željo je bil pogreb klasičen s krsto. On je bil zadnji, ki ga je bugec pospremil na drugo stran neba.

Slovarček:

• bugec: razpelo
• truga: krsta
• pare: mrtvaški oder

Kraj: Benete
Datum: okoli 1900
Avtor: Nada Lomovšek
Zbirka: Nada Lomovšek
Fotografirano: 1. 12. 2024
Oblika: datoteka