1915 Rakek – Varčna kuharica

Na sliki je Varčna kuharica iz leta 1915. Izšla je v težkih časih prve svetovne vojne. Tedanja kuharica je imela naslov Varčna kuharica, za slabe in dobre čase: sestavila v vojnem letu 1915 Marija Remec. V času vojne je bilo treba skrbeti za skrajno varčnost in pripravljati jedi s skromnimi sredstvi. Založila in prodajala jo je Katoliška bukvarna v Ljubljani. Cena je bila 1 krono 20 vinarjev, vezano 1 krono 80 vinarjev (ena krona = približno 5,25 evrov).

Ponatis knjige je bil v letih 1920 in 1931. Ponovni natis je bil leta 1957 s podnaslovom »Kuharica, nova, izpopolnjena izdaja za vsako gospodinjo zelo potrebne knjige«.

V knjigi je združila zahteve skromne kuhinje, ki naj bo varčna. Preden je recepte objavila v knjigi, jih je večkrat preizkusila. Pazila je, da so bili obroki zdravi in so nudili vse potrebne sestavine za zdravo življenje. Zapisala je recepte, ki vsebujejo kolerabno in pesno perje, regrat, koprive in kislico. Bila je vizionarka. Taka prehrana danes ni iz potrebe, temveč je moderna zaradi zdravega in/ali veganskega življenja. Da so bili časi res skromni, kažejo recepti za pecivo in torte, ki je brez bele moke in maščob ter le z enim jajcem. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi se, vsaj nekateri, še dandanes držali njenih receptov. Manj bi bilo sladkorja v krvi, holesterola, visokega pritiska in šlaufa okrog pasu.

Poleg Varčne kuharice je Marija Remec pisala tudi druge kuharske knjige.  Pri Mohorjevi družbi je dvakrat izšla Mohorjeva kuharica. Med italijansko okupacijo leta 1942 je napisala knjigo Kuhaj dobro. Tu je poleg receptov svetovala še o nabavi živil in na koncu namenila posebno poglavje o redu in snagi v kuhinji ter o porabi ostankov hrane. Stalno je pripravljala recepte za Mohorjevo Mladiko in Domoljuba. Zadnjo izdajo svoje knjige je pripravljala prav v mesecih pred smrtjo.

Pod naslovom Varčna kuharica, Stare slovenske jedi je leta 1989 knjigo  v samozaložbi izdala Darinka Vehovar, ki je bila nekdaj  tudi moja sodelavka. Knjiga je enaka originalu le nekoliko debelejša zaradi večjih črk. Vsebuje tudi predgovor založnice.

Marija Debevec, por. Remec se je rodila 24. junija 1869 v Begunjah pri Cerknici. Po končani osnovni šoli se je izobraževala sama. Do ugleda strokovne pisateljice se je povzpela brez posebnega šolanja, predvsem kot gospodinja pri bratu duhovniku, pisatelju in prevajalcu Jožetu Debevcu. Svoje praktične gospodinjske in kuharske nasvete in recepte je najprej objavljala v periodičnem tisku, zlasti v ženskih prilogah, v Mladiki, Naši gospodinji, Gospodinjski pomočnici in Slovenskem gospodarskem listu. Bila je znana slovenska javna delavka. Udejstvovala se je v Krščanski ženski zvezi. Imela je pet otrok. Po odhodu moža in dveh hčera v Argentino je ostala v Ljubljani pri hčerini družini. Veliko je prestala zaradi preganjanja komunistov. Ko je dobila dovoljenje za odhod k možu v Argentino, se je preselila k sinu patru Bogomilu v Kosovsko Mitrovico. Tam je ostala vse do svoje smrti. Umrla je 29. junija 1956. Na pare so jo položili v tamkajšnji katoliški cerkvi. Od tam so jo prepeljali na železniško postajo. Z vlakom so njene posmrtne ostanke odpeljali v Ljubljano in jo pokopali 5. julija.

Naša sodelavka Marta Hren je o Mariji Remec zapisala tole:

»Ga. Marija Remec, roj. Debevec, je bila sestra »Grmkov’ga gospoda«, dr. Jožeta Debevca, ki ima v Begunjah spomenik. Ko je bila kuharica pri svojem bratu duhovniku, je spoznala Čeha Remca in se z njim poročila. Živeli so v Ljubljani, na Poljanah, v svoji hiši, ki so jo po vojni nacionalizirali in je v njej živel znan politik in pravnik. Imela sta 4 ali 5 otrok. Po vojni so emigrirali v Argentino.

Njeni potomci so bili tudi že 3-krat na obisku pri nas, v Bezuljaku.«

Viri:

• https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-K7ASXKZV
• https://svobodnaslovenija.com.ar/marija-remec-1869-1956/

Kraj: Rakek, Ljubljana
Datum: 1915, 1931, 1989
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar, dLib
Skenirano: 3. 2. 2025, neznano
Oblika: 3 knjige, datoteka