Preskoči na vsebino

1924 Planina – Dr. Stanko Perpar

30. 03. 2025

Dr. Stanko Perpar se je rodil 25. januarja 1899 v Planini pri Rakeku. Osnovno šolo je končal v Tolminu, gimnazijo obiskoval v Gorici. Poleti 1915 je morala družina zaradi Soške fronte zapustiti Tolmin. Preselili so se v Ljubljano. Tu je predčasno (zaradi vojne) maturiral leta 1917.

Preden so ga z drugimi poslali na bojišče, mu je oče, povišan v viteza, omogočil osnovno vojaško usposabljanje na elitni oficirski šoli na Dunaju. Po končanem šolanju je bil premeščen v Galicijo v okolico Lvova. Prejel je odlikovanje Karlova bronasta medalja za hrabrost in Karlov četni križ. Po vojni se je vrnil v Planino, ki so jo že zasedli Italijani. Novačili so ga v svojo vojsko. Raje se je kot prostovoljec prijavil v Maistrovo vojsko leta 1918. Leto kasneje so jih zajeli Madžari in jih nameravali ustreliti. Posredoval je domači duhovnik. Javil se je komandi Mariborskega pešpolka, ki ga je vključil v Koroški odred in se bojeval kot Malgajev vojak. Demobilizirali so ga julija 1919. Prejel je medaljo Spomenica bojev za osvoboditev severnih krajev Jugoslavijie 1918-1919. Po odpustu iz vojske se je vpisal na študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Tedaj je trajal le dve leti. Študij je nadaljeval v Pragi in ga končal v Gradcu. Prakso je opravljal v Celju, kasneje v Ljubljani in s 1. novembrom 1926 pričel z delom v Planini pri Rakeku v hiši njegove tete. Tam je imel ordinacijo in stanovanje. Leta 1931 se je kot banovinski zdravnik preselil v Logatec. Hkrati je bil šolski zdravnik. Občasno je ordiniral na Rakeku, v Planini, Hotedršici in Rovtah. Dvakrat na teden je ordiniral v ambulanti za železničarje na Rakeku in opravljal delo športnega zdravnika pri NK Rakek. Zdravnik je ostal tudi med drugo svetovno vojno. Delo je nadaljeval do leta 1966, ko ga je na prehodu za pešce pred domačo hišo zbil avto. Za posledicami nesreče je 5. aprila 1966 umrl v Ljubljani.

Vztrajnost in kondicijo za kasnejše uspehe v atletiki je pridobil na vsakodnevnih sprehodih z očetom. Na počitnicah v Planini je prakticiral tedaj popularno meščansko igro tekanja s palico in obročem. Po prvi vojni se je včlanil v Akademski športni klub Primorje, ki so ga leta 1920 v Ljubljani ustanovili primorski begunci. Osvojili so veliko tekov. Sedemkrat je bil prvak Kraljevine SHS in večkratni slovenski prvak. Sodeloval je na mednarodnih tekmovanjih. Zaradi vrhunskih rezultatov so ga povabili v olimpijsko reprezentanco Kraljevine SHS. Kot prvi slovenski atlet je sodeloval na 8. Olimpijskih igrah v Parizu leta 1924. Bil je zastavonoša reprezentance. Žal je na predtekmovanju izpadel zaradi zdravstvenih razlogov. Bil je tudi klubski zdravnik ASK Primorje. S tekmovanji je prenehal leta 1928 zaradi zdravniških obveznosti.

Viri:

Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 1924
Avtor: neznan
Zbirka: Spletni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin
Skenirano: —
Oblika: datoteka s spleta

No comments yet

Dodajte komentar