1968 Rakek – Svetopisemske zgodbe

Kot sem že večkrat povedala, naša mama ni dala kaj dosti na knjige. Vedela pa je, da rada berem. Za vsak slučaj, da me ne bi prej indoktrinirali komunisti, mi je kupila tole Kratko Sveto pismo s slikami. Ker drugih knjig, razen Mohorjeve družbe, v hiši ni bilo, sem ga brala neprenehoma. Večkrat. Bilo je zanimivo in slike so lepe.

Kadar sta prišli moji vnukinji na počitnice, sta se skupaj igrali. Kadar je prišla le mlajša, sem jo morala zabavati. Če je bilo lepo vreme, je še šlo, ker sva bili zunaj. Če pa je deževalo, je legla na kavč in rekla: »Beri!« Saj je znala sama, ampak čez komot ga ni.
– Kaj pa?
– Tisto rdečo knjigo.

V tej rdeči knjigi so črke tako majhne kot na deklaraciji trgovskih artiklov. Tudi z očali ni najbolje videti. Začela sem »brati«. Očitno je začutila, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti.
– Bereš ali na pamet govoriš?
– Na pamet.
– Zakaj pa?
– Zato, ker znam.

Zgodilo se je par let po tem dogodku. Bili sta obe. Prva je polna neumnosti, druga ji parira. Če otroci vreščijo in kričijo, ni lušno, je pa dobro. Ko nastane tišina, je pa gotovo kakšna traparija v teku. Tako je tudi bilo. Odpravim se pogledat. Imata ogromno rokavic za enkratno uporabo. V enih je voda, v drugih mivka.
– Kdo vama je dovolil vzeti rokavici?
– Eva mi jo je dala, se takoj oglasi tamala.
– Eva, ti si že v začetku stvarjenja naredila neumnost, ni dovolj?
– Kakšno? spet vpraša ta mala.
– Adamu je dala jabuk.

Dodatnih vprašanj ni bilo, ker sta zgodbo poznali.

Nekaj tednov nazaj sta prišli na kratek obisk. Utrujeni od življenja, sta legli na kavč. Rekla sem, da jima bom nekaj prebrala. Bili sta takoj za.
– Kaj pa?
– Karkoli, samo ne kaj cerkvenega.

Imamo pa še eno Sveto pismo. Je majhno, v črnem, črke še manjše, papir pa tako tanek, kot kruh, ki ga je siroti Jerici rezala mačeha – »da se vidi skoznjega.« Tistega pa je bral le ata, čeprav v cerkev ni hodil. Ko je moj sin hodil k verouku, so učenci po nedeljski maši dobili listič s sličico in vprašanjem. To je bilo dokazilo, da so res bili pri maši in domača naloga. Listek je bilo treba nalepiti v zvezek in odgovoriti na vprašanje. Odgovor si izvedel, če si pazljivo poslušal evangelij. Ker ne mama ne moj sin (drugi nismo hodili v cerkev) nista poznala odgovora, sklepam, da pri maši nista nič poslušala. Takrat je vskočil ata s svojim znanjem.

Kraj: Ljubljana, Rakek
Datum: 1968 (izid knjige)
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 3. 2. 2025
Oblika: knjiga