1921 Slovenija – Okrožnica, ki v Sloveniji briše sledi nekdanje države Avstro-Ogrske

Po stoletjih, ki so jih Slovenci preživeli pod tujo nadvlado, poleg tega razdeljeni po različnih deželah (Kranjska, Koroška, Štajerska, Goriška, Trst) so se jim po koncu prve svetovne vojne do neke mere uresničile želje po Zedinjeni Sloveniji iz leta 1848, čeprav v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem okviru moramo gledati na pričujočo okrožnico Deželne vlade z dne 8. marca 1921, katere osnova je bila okrožnica Narodne vlade z dne 31, novembra 1919 (pravilno bi bilo 1918).

Narodni svet je 4. novembra 1918 imenoval Narodno vlado Slovenije, njen predsednik je bil Josip pl. Pogačnik in 12 poverjenikov (danes bi jim rekli ministri) za posamezna področja:

– Janko Brejc – notranje zadeve
– Karel Verstovšek – uk in bogočastje
– Andrej Kalan – poljedelstvo
– Lovro Pogačnik – vojska
– Vladimir Remec – javna dela
– Anton Brecelj – zdravstvo
– Vekoslav Kukovec – finance
– Ivan Tavčar – prehrana
– Karel Triller – trgovina in industrija
– Pavel Pestotnik – promet
– Vladimir Ravnikar – pravosodje
– Anton Kristan – socialna politika.

Prvih 6 poverjenikov je iz Slovenske ljudske stranke, naslednjih 5 je liberalcev in zadnji je socialdemokrat.

Na kratko si oglejmo še glavne naloge Narodne vlade:

Za najnujnejšo lahko štejemo umik vojske s Soške fronte. Z različnimi ukrepi na področju prometa in zdravstva je vlada to nalogo uspešno realizirala v prvi polovici novembra 1918.

Nič manj pomembne naloge so bile usmerjene v vračanje gospodarstva in življenja nasploh v normalne, mirnodobske pogoje.

Na ozemlju, ki ga je obvladovala, je Narodna vlada uvajala slovensko upravo. Z vseh pomembnih položajev je odslovila nemške uradnike (učitelje, profesorje, sodnike) in namestila slovenske. Kot uradni jezik je uvedla slovenščino.

Že na eni prvih sej novembra 1918 je Narodna vlada sklenila prevzeti vodstvo in nadzor nad avtonomnimi oblastmi na celotnem teritoriju, ki ga je upravljala. Razpustila je deželni odbor vojvodine Kranjske in razrešila deželnega glavarja Šušteršiča in odbornike. Sklenila je tudi likvidirati deželne uprave bivših avstro-ogrskih dežel.

V začetku leta 1919 je določila pristojnosti za upravne posle. Tako je pristojnosti bivših deželnih odborov prenesla na poverjeništva, pristojnosti deželnih zborov in cesarsko-kraljeve pristojnosti pa na celotno Narodno vlado.

Temelj za opravljanje vladnega dela je bila naredba o prehodni upravi, s katero je bil določen način upravljanja na različnih področjih.

Po združitvi v Kraljevino SHS je Narodna vlada v Ljubljani 23. decembra 1918 odstopila, delovala pa je še do 25. februarja 1919. 20. januarja 1919 je regent Aleksander imenoval Janka Brejca za predsednika in Gregorja Žerjava za podpredsednika Deželne vlade za Slovenijo, vlada pa je bila končno oblikovana konec februarja 1919. Sledile so številne reorganizacije in pred sprejetjem Vidovdanske ustave Kraljevine SHS je v Sloveniji delovala že peta Deželna vlada. Z Vidovdansko ustavo je bilo delo Deželne vlade, ki ji je predsedoval Vilko Baltič končano, delovati je začela Pokrajinska uprava, posamezne pokrajine pa so imele vse manj pristojnosti.

Pričujoča okrožnica je del nalog, ki si jih je zadala Narodna vlada in pozneje Deželna vlada za Slovenijo, da na ozemlju, ki ga je obvladovala, uvaja slovensko upravo, da odslovi nemške uradnike (učitelje, profesorje, sodnike) in jih namesti s slovenskimi, da uvede uradni jezik slovenščino, da skratka izbriše vse sledi nekdanje Avstro-Ogrske. Z okrožnico je bilo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prepovedano delovanje društvom Südmark in Deutscher Schulverein in vsi njihovi znaki na publikacijah, znamkah, vžigalicah, dopisnicah, diplomah. Na javnih prostorih so prepovedani grbi bivše Avstro-Ogrske, Koroške in Štajerske in njihove zastave. V javnih prostorih so bile prepovedane slike članov bivše habsburške in nemške vladarske hiše. Prepovedano je bilo nositi uniforme ali dele uniform bivše avstro-ogrske vojske in njih odlikovanja. Kot veleizdaja so bile prepovedane naslednje pesmi: Wacht am Rhein, Deutschland über Alles, O du moin Osterreich, avstrijska cesarska pesem, nemška narodna himna, Hoch vom Dachstein an.

Žal je ostalo izven Slovenije veliko Slovencev, tako v Avstriji na Štajerskem in Koroškem, še več pa v Italiji, saj je le-ta kot nagrado, da je odprla Soško fronto proti Avstriji, dobila slovensko Primorsko. Gotovo je vse to vplivalo na vsebino okrožnice. Tisto malo, kar nam je ostalo od slovenskega etničnega ozemlja, je bilo treba očistiti preteklosti, sta sodili tako Narodna vlada kot Deželna vlada za Slovenijo.

Slovarček:

• Država SHS: Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.
• Kraljevina SHS: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraj: Slovenija
Datum: 1921
Fotografiral: Franc Perko
Zbirka: Arhiv Republike Slovenije
Fotografirano: 8. 11. 2024
Oblika: dokument