1975 Beograd – Ivo Andrić
Na rakovški krajevni praznik, 13. marca 1975, je umrl Ivo Andrić, prvi in edini jugoslovanski Nobelov nagrajenec za literaturo. Ta mu je bila podeljena za roman Most na Drini. Rodil se je leta 1892 (kot Tito) v kraju Dolac ob Travniku. Nagrado je prejel leta 1961 za roman Most na Drini. Napisal ga je že leta 1945. Slovansko književnost in zgodovino je študiral v Zagrebu, Krakovu, Gradcu in na Dunaju. Leta 1924 je doktoriral na temo Razvoj duhovnega življenja v Bosni pod vplivom turške vladavine. Med vojnama je bil pooblaščeni minister in izredni poslanec jugoslovanske vlade v Berlinu. Po izbruhu vojne je zaradi nesoglasij z vlado v Beogradu podal ostavko s položaja ambasadorja. Bil je tudi diplomat. Najprej so ga postavili za uradnika v Vatikanu. Kasneje je delal na konzulatih po skoraj vsej Evropi: Bukarešta, Trst, Gradec, Marseille, Pariz, Madrid. Po konzularni karieri je bil tajnik stalne delegacije Kraljevine Jugoslavije pri Društvu narodov v Ženevi. Med drugo svetovno vojno je živel odmaknjeno v svojem beograjskem stanovanju.
V gimnaziji je bila knjiga Most na Drini obvezno branje. Kako sem se izmazala, ne vem. Spomnim pa se, da je nisem prebrala. Trideset let kasneje me je teta vprašala, če sem brala Most na Drini. Nisem. Pa moraš. In sem se je lotila. Ko sem prišla do tam, ko so jih pričeli nabijati na kole, nisem mogla več. Še vedno je nisem prebrala. Me je pa spomnila na generala iz Diareje, ki je dejal: »Ne bomo jih mučili. Mi smo vendar civiliziran narod. Vse jih bomo na kole nabili.«
Žirija je tedaj zapisala, da nagrajuje “epsko moč, s katero je ujel teme in upodobil človeške usode, najdene v zgodovini njegove države”. Vročili so mu jo z besedami: »Švedski akademiji je v veselje, da lahko nagradi dragocenega predstavnika jezikovnega območja, ki doslej ni bilo zastopano na seznamu nagrajencev. Ob izrazu naših iskrenih čestitk vas prosim, da sprejmete ta znak časti iz rok njegovega veličanstva kralja.« Zahvalni govor je povedal v francoščini. Celotno denarno nagrado je podaril za izgradnjo knjižnice in nakup knjig v Bosni in Hercegovini. V najožjem izboru za nagrado so bili poleg njega še: Lawrence Durrell, Graham Greene, John Steinbeck in Alberto Moravia.
Viri:
- https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tudi-125-let-po-rojstvu-iva-andrica-ne-vemo-natanko-na-kateri-dan-naj-ga-slavimo/434773
- https://www.ivoandric.org.rs/english/nobel-prize
Kraj: Beograd, Dolac, Stockholm
Datum: 1975
Avtor slike: Wikipedia
Zbirka: —
Skenirano: —
Oblika: datoteke s spleta





Na tega velikana svetovne literature, se velja spomniti vselej, kadar njegove sonarodnjake, naše nekdanje brate, tako lahkotno podcenjujemo in zaničujemo. Še nihče med nami ga še ni dosegel!
Všeč mi jeLiked by 1 person