1977 Pyongyang – Kim Il Sung in Lož
Tone Lah – Špelin iz Loža je kot šef protokola predsednika Tita potoval z njim in skrbel za protokolarno logistiko, torej za samo potovanje, sprejem na letališčih, vožnjo z avtomobili, organizacijo in potek dogodkov in srečanj, sedežni red, izmenjevanje daril, prehranjevanje (Tito je bil na dieti, star 86 let), koordinacijo z varnostno službo ipd. Na uradnih srečanjih, večerjah, dogodkih je tudi moral vedeti za razpored prostorov v stavbah praviloma palačah, kjer so bili sprejemi. Moral je tudi vedeti, kje so WC-ji … gre za star(ejš)e ljudi.
Skratka, šef protokola, organizira, koordinira in nadzoruje en kup služb in dejavnosti, ki se na zunaj ne vidijo. In dobro je, če je protokol neviden. Če je viden, gre za spodrsljaj. Znani je takšen primer, ko je v Helsinkih Titov pribočnik zaprl težka vrata protokolarnega Mercedesa in priprl roko Titu.
Tone je s potovanj prinašal, med drugim, tudi jedilne liste iz uradnih kosil in večerij, programe po večerjah. Jedilne liste je prinašal za svojo službo (za šefe kuharjev in natakarjev) pa tudi za sebe, kar tako, za spomin. Shranil je jedilne liste iz Elizejske palače, iz Kremlja, iz Pekinga, Bajkalskega jezera, iz Karadžordževa v Vojvodini. Zanimivo je pregledovati te menuje, videti, kaj se je jedlo. (Mimogrede, v naši družini, ko je nekdo prišel s kakšne poti, je bilo prvo vprašanje: »Kaj ste jejli, kaj ste pili?« Potem pa naprej.)
V Tonetovi zapuščini, v škatli z njegovimi protokolarnimi spomini, sem med jedilnimi listi našel mapo, ovitek z grbom DR Koreje, torej Severne Koreje, napisane pa so bile same »grabljice«. Sklepal sem, da je to jedilni list iz Koreje.
Seveda nisem razumel kaj piše, kaj so jedli in pili, razumel sem le številke: 1977, 8, 24 in 1977, 8, 29. Nekaj sem čaral z Google prevajalnikom pa ni šlo. Zato sem se obrnil za kolegialno pomoč, za prevod jedilnega lista na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, na oddelek za Koreistiko, na profesorico iz Koreje. Zaprosil sem za prevod in še dodatno, da mi kaj pove o kakšni posebni jedi, kakšni specialiteti sem domneval, in da razloži, kakšna jed je to.
Prijazna kolegica mi je takoj odgovorila, prevedla.
Torej, jedilni list ni jedilni list, ampak dokazilo, da je Centralni komite Demokratične republike Koreje 24. 8. 1977 sklenil, Kim il Sung pa 29. 8. 1977 podelil Orden nacionalne zastave (sicer le tretje stopnje) Antonu Lahu, šefu protokola SFRJ.
V zablodi, da je mapa ovitek za jedilni list, sem živel 12 let. Stric Tone je umrl l. 2013. Resda se v tem času nisem zanimal za vsebino tega »jedilnega lista«.
Kim il Sung je tako dosegel celo Lož, Loško dolino.
Kraj: Pyongjang
Datum: 27. 8. 1977
Avtor: Joco Žnidaršič
Zbirka: Marko Lah
Skenirano: 11. 4. 2024,
Predmeti fotografirani: 16. 6. 2025
Oblika: dokument, predmet








