1975 Ljubljana – Ansambel Buldožer

22. 06. 2025

tags: glasbena skupina, glasbeni album, ovitek

Leta 1975 je pri Produkciji gramofonskih plošč Radio-televizija Beograd (PGP-RTB) izšel prvi album slovenske skupine Buldožer z naslovom Pljuni istini u oči (Pljuni resnici v oči) in podnaslovom »Revija za daltoniste, kolesarje, rock kitariste, otroke in vojake, težke bolnike, profesorje in grobarje, striptizete, psihopate, sprevodnike in mornarje«. To je tudi ena izmed pesmi na albumu.

Skupina je nastala leta 1975 in je bila naslednica zasedbe Sedem svetlobnih let. Ansambel so sestavljali Boris Bele (kitara, vokal), Marko Brecelj (vokal, besedila), Uroš Lovšin (kitara – Evgen pravi, da je bil eden najboljših kitaristov v Sloveniji), Borut Činč (klaviature), Štefan Jež (bobni) in Andrej Veble (bas kitara, spremljevalni vokal).

Sodeloval je tudi pokojni primorski pesnik Ivan Volarič – Feo. Njegove štiri ali manj-vrstične pesmi povedo vse. Npr.: »Najlepša jutra so zjutraj.« To lahko razumejo le ponočnjaki. Ko se po dolgem krokanju proti jutru vrnejo domov in gredo spat, se prebudijo okrog kosila ali še kasneje. To je njihovo »jutro«. Nima pa več tistega čara, kot ga ima ob šestih zjutraj. Najbolj všeč mi je njegova pesem: »Kjer je hudič, tam ni Boga. Kjer je Bog, sta pa oba.« Tekste za skupino so poleg Fea pisali še Marko Brecelj, Boris Bele in Dražen Vrdoljak. Ovitek je zasnoval Slavko Furlan, strip pa narisal Kostja Gatnik. Besedila so bila v tedanji srbohrvaščini, izključno iz komercialnih razlogov. Hoteli so, da jih čim več ljudi v Jugoslaviji razume. To jim je omogočilo tudi koncerte in nastopa širom nekdanje skupne domovine. Leta 1998 so album uvrstili na 7. mesto lestvice najboljših jugoslovanskih rock in pop albumov. Album je imel rekordno prodajo in je bil razprodan. Še po petdesetih letih pa odmeva in navdušuje nove generacije glasbenikov.

Da bi na svoj koncert privabili čim več ljudi, so reviji Stop poslali telegram. V njem so zapisali: »Najuspešnejši izvozni artikel takoj za Avseniki, pralnimi stroji Gorenje in svetovno znano Planico (s Triglavom v ozadju), veseljaki in glasbeni neznaliči Buldožerji vabijo. Devetega aprila (sklepam, da leta 1975, op. p.) ob 20. uri v hali Tivoli prirejajo krstno izvedbo prve rock and roll melodrame na slovenskem. Ljubitelji italijanskih vestrnov in bavarskega piva bodo zagotovo prišli na svoj račun. Albini in pa tisti, ki znajo jodlat, dobijo vstopnice zastonj. Stop.

Polka, šlager, balkanski melos in obvezen happyend. Pride tudi kanček pelina, zaradi katerega bo ta koncert tako naš – pristno slovenski. Posebej vabimo na koncert tiste, ki imajo v svojih sobah nalepljene posterje Che Guevare in Janka Ropreta, tiste z očali, seksualno motene, razočarane starše, važiče, pijance in seveda gospona Furlana iz Gorice.

Vse najstnice, ki se zaljubljajo, obveščamo, da je Ivo Mojzer v primeri z našim kitaristom Urošem Lovšinom prava nula …

Zato: not! Stop«

Med študijem je naš urednik Miloš Toni stanoval v istem študentskem bloku kot Marko Brecelj. Povedal je, da je Marko velikokrat stopil sredi noči na balkon, zarjul in odšel nazaj spat. Upam le, da so lahko zaspali tudi prebujeni.