Skip to content

1933 Cerknica – Velika noč, kot vsako leto

20. 04. 2014

140129538Velika noč ali kako se je udejanjil rek: “Kdor drugemu jamo koplje, ni grobar, ampak sam vanjo pade!”

Neko jutro smo sedeli pri kavi in se pomenkovali. Bilo je okrog pusta in ena od sodelavk je vprašala, kako to, da pust ni vedno na isti dan. Povedala sem ji, da načeloma je, ker je vedno v torek, da pa ni vedno na isti datum zato, ker to uradno ni nikogaršnji rojstni dan, neuradno pa marsikoga. Nakar sem ji razložila, da se pust ravna po veliki noči in ne obratno. Seveda je potem sledilo vprašanje, kako da ni velika noč vedno na isti datum. Kako naj pa betonski otrok to ve! Ravno sem ji nameravala razložiti, ko je vstopil sodelavec. Ker sem tisto jutro vstala na levo nogo, saj imam na desni zid in zaradi neumnih vprašanj, sem bila malo sitna in sem si rekla, da ga bom pa malo v zadrego spravila, ker gotovo ne ve pa sem mu rekla, naj pove, kako “se pride do velike noči”. Pa je vedel. Kasneje sem izvedela, da poje pri frančiškanih na koru. Ali pa če bi župnika vprašala!

Velika noč je vedno prvo nedeljo, ki sledi prvi polni luni po pomladanskem enakonočju. To je med 22. marcem in 25 aprilom. Enkrat je bila celo na moj rojstni dan. Žur na kvadrat! No, pust je pa potem šest tednov ali 40 dni pred veliko nočjo. Če boste šli zdaj dneve štet, jih boste našteli točno 46. Ste šteli prav, ampak ni prav, ker se nedelje ne štejejo in jih ostane samo še 40 in te dni pred veliko nočjo je post. Se ne sme skoraj nič jest, pit, plesat, včasih se tudi ženili niso, tudi če je bilo “na mus”, nič zakonskih dolžnosti – le ora et labora!

V osmem stoletju so v Angliji verjeli, da je ime Easter (angleško ime za veliko noč) prišlo od imena boginje pomladi in plodnosti, ki so jo slavili na pomladansko enakonočje. Tradicija, povezana s tem, se je ohranila v velikonočnem zajčku, simbolu plodnosti in barvnih jajčkih, ki so bila na začetku svetlih barv, saj so le te predstavljale sončno svetlobo pomladi.

Bo tole malo daljše. Sem si vzela čas, celo popoldne imam na razpolago.

Praznovanje velike noči traja v bistvu dva tedna. Začne se že s cvetno nedeljo, en teden prej. Na ta dan se obnavlja spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem nekaj dni pred smrtno obsodbo. Ljudje so ga pričakali s palmovimi vejami, ki so jih metali na pot, kjer je jezdil na oslu. Zato na to nedeljo nosijo verniki v cerkev blagoslovit spomladansko zelenje, povezano v butaro in oljko, ki je simbol miru. Kako je oljko prodajal Vipavec, smo že povedali. Na ta dan je tudi procesija. Za časa moje mladosti se je vila od cerkve po Postojnski, pri naši hiši obrnila na Gasilsko in potem po Cesti heroja Iztoka (sedaj je to Na vasi) nazaj do cerkve. Pa smo spet pri Vipavcu. Ta je šel nekaj dni pred veliko nočjo v Vipavo in kupil zgodnje češnje, ki jih je potem navesil na češpljo pred hišo. Ko je šla v nedeljo procesija mimo hiše, so se ljudje čudili: “Glaj, pri Vipavcu so pa že češnje!” Od cvetne nedelje do velike noči je veliki teden.

Na veliko sredo po cerkvah pripravljajo božji grob, popoldan pa se začnejo molitve velikega tedna.

Na veliki četrtek je Jezus postavil evharistijo in opravil zadnjo večerjo. V cerkvah postavijo božji grob, zvonovi, petje in orgle ta dan med mašo utihnejo. Zvonovi gredo v Rim, orgle zavežejo. Namesto zvonov se oglašajo raglje, ponekod klopotci. Tako je do velike sobote, v znak spomina na Jezusovo trpljenje in smrt. Na ta dan se tudi barvajo jajca. Pred mnogimi leti smo pazili fantiča, ki ima sedaj že otroke na fakulteti, okrog pet let je imel. Nekaj dni je poslušal samo debate o barvanju jajc. Očitno pa si ni ustvaril prave predstave, kaj naj bi to bilo. Pa si je naredil svojo sliko. Vzel je tempera barvice in domačemu psu Birnu pobarval eno modo na modro in eno na zeleno. Pes ni protestiral, je bil pa nekaj časa vaška atrakcija.

Nekaj let nazaj je šla na ta dan mama k maši, ki se je začela ob 19. uri. Čez eno uro je še ni bilo domov pa sem si mislila, da se je malo zavleklo. Ob pol devetih je tudi še ni bilo in sem šla gledat, če je v cerkvi še luč. Je bila. Enako sem storila ob devetih, ko me je že precej skrbelo. Ženska je le imela že svoja leta. Dvajset čez devet se je pa le prikazala.

“Kje si pa bila toliko časa?”

“Župnik je noge umival.”

“Kaj je?”

“Ja, je dobil dvanajst apostolov, pa jim je noge umival.”

Ne moreš verjet. Sem se bala, da bo naslednji dan pa koga na križ pribil.

Na veliki petek je strogi post in to je edini dan v letu, ko ni maše. Cerkev pa se s posebnimi obredi spominja Kristusove smrti na križu. Verniki obiskujejo božji grob in ob njem molijo. Na ta dan se ne spodobi težko delo.

Na veliko soboto zjutraj župnik pred cerkvijo prižge in blagoslovi novi ogenj. Ob njem prižge svečo, ki jo odnesejo v cerkev, otroci pa raznesejo velikonočni ogenj po hišah. Med mašo se znova oglasijo orgle in zvonovi. Popoldne je blagoslov velikonočnih jedi, ki jih v cerkev odnesemo v najlepši košari in pokrijemo s prtičem, na katerem je izvezeno velikonočno jagnje, ki je simbol človeka – Jezusa, ki predstavlja dobrega pastirja, ki varuje svoje ovce. Meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in drugo pecivo trnovo krono, kos nekvašenega kruha pa je spomin na Jezusovo žrtev. Najslavnejša okrašena jajca pa so gotovo Fabergejeva. To je bil zlatar, ki je leta 1883 po naročilu ruskega carja izdelal za carico Marijo prvo dragoceno jajce iz zlata in dragih kamnov. Zunanja lupina je bila narejena iz platine. Ko se je odprla, je v notranjosti razkrila manjše zlato jajce. Tudi to se je odprlo in v njem je bil zlat piščanec in kopija cesarske krone, narejene iz draguljev. Cesar je bil tako navdušen, da je Fabergejevo delavnico pooblastil za izdelavo jajc za vsako veliko noč.

Velika noč ali velika nedelja je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Tudi na ta dan so procesije, ponekod zakurijo kresove ali streljajo z možnarji. Ne hodi se na obiske.

Veliki ponedeljek pa je dan za obiske, izlete in obdarovanje s pisanko – darilom, sestavljenim iz velikonočnih jedi. Predvsem obdarujejo botri svoje birmance in krščence.

Prva nedelja po veliko noči je mala velika noč, botriška ali bela nedelja. Ime izvira iz starokrščanskih časov, ko so novokrščenci ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih. Za belo nedeljo se prihrani nekaj jedi od velikonočnega žegna, tudi drugače je jedilnik podoben velikonočnemu.

Potem so pa še binkošti, ampak o tem pa drugič.

140129538zVelikonočna voščilnica je bila poslana leta 1933. Nanjo pa je pošta pritisnila še svojo reklamo oziroma vabilo za poštno hranilnico.

 

Slovarček:

  • evharistija: tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo, posvečena hostija
  • možnar: okrogli posodi z močnimi stenami podobna priprava za pokanje s smodnikom

Viri:

Kraj: neznan, voščilnica je bila poslana v Cerknico
Datum: poslana 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: voščilnica

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: