1964 Šmarata – Kamen v fotografa …

Fotografijo sredi Šmarate je okoli leta 1964 posnel vaščan Jože Bavec, še osnovnošolec, ki se je tudi pozneje precej ukvarjal s fotografijo, sam razvijal filme in podobno. Videti je razigrano skupino otrok v značilnem središču vasi. Verjetno precej pred vojno zgrajene hiše v klancu so videti deloma vkopane, z lepo ometanimi fasadami in majhnimi ali večjimi tridelnimi okni, ki pa jih še ni zajelo vsesplošno obnavljanje in posodabljanje – čas še ni bil dovolj ugoden za to …

Od leve gledamo leseni plot grede pri Zdolajnih in delček hiše Zgorajnih, na koncu je Ribčeva hiša, ki ima na zgodnjem tridelnem oknu vitražne zavesice, ki so podaj stisnjene skupaj, da je bolj dekorativno … Na desni sta Meniševi hiša in štala.

Urednik je pri pripravi slike za ta prispevek navdušeno komentiral: “Otroci so enkratni, videti je, da so kot vrabci prileteli skupaj.” Meni se zdi, kot da deček, peti z leve, mogoče Majerjev Rajko, igra na orglice, morda pa tudi deklici poleg – kot da gre za igrive namišljene ali resnične otroške godce … ali pa otroci samo jedo namazane kose kruha in se s tem malo ponašajo … Vsekakor so se vpadljivo postavili sredi poti. Za njimi stoji večja deklica, za katero se zdi, da sloni na lesenih podpazdušnih berglah, naslednja v belih žabah (ker je nedelja?) pa samozavestno gleda k fotografu. Deklica in deček proti desni se obračata k njej in verjetno kaj govorita, prav tako kot tista skrajno desno, ki pa je obrnjena v drugo stran. Levo od nje se je nekdo sklonil k hlačnici malčka poleg sebe, najverjetneje šaljivec Valetov Vinko, ki mu je morda bolj za hec, kot pa za hlačnico otroka. Kar do sem se sliši živahen vrišč in vzkliki, sluti tekanje sem in tja, mogoče tudi vznemirjenje ob fotografiranju … Kako pristen prizor.

Čisto na levi stojita dva dečka, naprej pa na prvi pogled prepoznam Petra Kvaternika, Meniševega, s katerim sva hodila v isti razred, pozneje pa je postal duhovnik in, če sem si prav zapomnila, tudi škofov tajnik. S fotografom sta bila dobra prijatelja. Kaj ima na glavi deklica poleg Petra, ne morem ugotoviti … mogoče je samo nekakšen optični trik. Kot da daleč za njo še nekdo stoji …

Deček v ospredju z dvignjeno ročico se je identificiral sam: Rajko Martinčič je, tisti, ki je s starši živel v Šmarati od leta 1963 pa do 1969, ko so se odselili v Stari trg. Tukaj v roki drži kamenček, ki ga je nameraval zalučati v fotografa, saj se mu je zazdelo, da se dogaja nekaj napačnega, grozečega morda … ali pa ga je samo kdo dražil. Drugače sta se s fotografom kot bratranca lepo razumela in Rajko ga je v svojem otroškem jeziku klical Uža, namesto Jože …

Slika je nastala v hladnem delu leta, saj je drevje neolistano, ljudje pa toplo oblečeni, vendar je le prvi fantek na levi v bundi, drugi razkazujejo volnene puloverje in jope. Razen ene so vse otroške glave pokrite v kape ali rutke, deklice pa so deloma še oblečene v krilca, predpasničke in žabe, večje pa v hlače. Noge tičijo v močnih zaprtih čevljih.

Viri:

• Rajko Martinčič, Stari trg, maj 2025, ustno

Kraj: Šmarata
Datum: 1964
Avtor: Jože Bavec
Zbirka: Rajko Martinčič
Skenirano: 31. 5. 2025
Oblika: fotografija