1924 Beograd – Kralj Peter II. in kraljica Marija

Na sliki sta kraljica Marija in njen sin Peter. Rodil se je 6. septembra 1923, umrl 3. novembra 1970 v Denverju, Kolorado, ZDA. Po podatkih na spletu je slika nastala 20. decembra 1923.

Mora biti pa res hudo in žalostno oziroma hudo žalostno, če se rodiš z zlato žlico, pa ti jo vzamejo in nimaš več niti svoje lesene, temveč samo tujo. Petra je kraljevska dolžnost doletela po atentatu na kralja Aleksandra I. Imel je komaj enajst let, zato je kraljevske posle prevzel regent princ Pavel, ki je bil njegov stric. Ko je knez Pavle 25. marca 1941 podpisal pristop k trojnemu paktu, Peter ni imel nobene moči, da bi to preprečil. Pa bi, če bi jo imel? Zaradi ljudskega upora je vojska zrušila Pavla in na prestol postavila še ne polnoletnega Petra. Ta svoji vlogi ni bil kos. Komaj sedemnajstleten naj bi vodil državo v času najhujše politične krize. Še veliko starejši bi obupal. Pri sedemnajstih letih mi mama ni zaupala niti vodenja domačega gospodinjstva. Po napadu na Beograd je kraljeva vojska na hitro kapitulirala, kralj Peter in vlada pa so zbežali v London. Otroški kralj je ostal brez države, brez prestola in brez doma. Ni se bal. Bil je na varnem in v glavi si je ustvaril iluzijo, da bo nekoč odšel v Jugoslavijo kot kralj. Ta je bila razkosana. Hrvaška je postala marionetna ustaška država – NDH, Srbija je bila pod nemškim nadzorom, Slovenija šenkana Italijanom, Madžarom, Nemcem in Hrvaški, ki je okupirala slovenske vasi severno od Bregane: Jesenice, Obrežje, Novo vas in Bregansko selo in jih priključila Samoboru, Makedonija razdeljena med Bolgare in Italijane, Kosovo priključeno Albaniji. Kraljevine Jugoslavije ni bilo več. Petru se je pričelo počasi svetiti, da z vrnitvijo ne bo tako preprosto, kot si je predstavljal. Sedeč v fotelju je gledal skozi okno, proti jugu, proti domovini in se spraševal, ali se bo lahko sploh še kdaj vrnil. Odgovora takrat ni dobil, a iz zgodovine vemo, da vrnitve ni bilo več.

Stanje na bojiščih v Evropi se je leta 1943 spreminjalo (zmaga Rdeče armade v bitki pri Stalingradu in Kursku ter obsežna sovjetska protiofenziva na vzhodu). Japonci so izgubljali na Pacifiku, zavezniki so osvajali severno Afriko. Nato je kapitulirala še Italija. Na področju Jugoslavije so partizani bojevali bitke z veliko močnejšim in bolje oboroženim sovražnikom in zmagovali. To je vplivalo na moč KPJ. Vlada je še vedno upala, da se bo po vojni vrnila domov. Podporo je v Londonu zaman iskala. Nova Jugoslavija se ni oblikovala na političnem parketu, temveč v gozdovih, na bojiščih in napadih na okupatorja. In nato je prišel tisti 29. november 1943. V Jajcu so bili zbrani delegati z vseh koncev nekdanje države. Potekalo je drugo zasedanje AVNOJ-a. Med drugim so sklenili tudi, da kralj Peter nima več pravice do vrnitve. Jugoslavija je postala federativna republika. Postavili so politični okvir nove države. Ta je kmalu dobila mednarodne zaveznike. Stalin, Churchill in Roosevelt so v Teheranu sklenili, da bodo partizane priznali kot edino jugoslovansko vojsko. 29. november 1943 je bil dan, ko je Kraljevina Jugoslavija umrla, rodila se DFJ. Petru so odvzeli vse državljanske pravice in državljanstvo. Zadnja leta življenja je preživel v Združenih državah Amerike, kjer je tudi umrl. Pokopali so ga v cerkvi sv. Save v Libertyvillu nedaleč od Chicaga, Illinois. Tako je postal prvi evropski vladar, ki je bil pokopan v ZDA. Leta 2013 so njegove posmrtne ostanke pokopali v kraljevi grobnici pod cerkvijo sv. Jurija na Oplencu.

Zadaj piše, da je to dopisna karta in na njej nj. v. kraljica Marija z nj. v. prestolonaslednikom Petrom. Razglednico so natisnili v podjetju Tifprint=štampa Grafičkog zavoda „Makarije“ A. D. Zemun – Beograd, založili pa v podjetju Založba Knjižare Rojnovića i Đukovića, Beograd.

V srbsko-hrvaško-slovenski nacionalni enciklopediji iz leta 1921 piše, da se je na ozemlju Kraljevine SHS začela razvijati grafična industrija kmalu po izumu tiska. Prva srbska tiskarna je bila ustanovljena na Cetinju. V njej je deloval menih Makarije. Kasneje so bile ustanovljene tiskarne še v drugih krajih kraljestva. V dvajsetih letih 20. stoletja je bilo v Kraljevini SHS približno 320 tiskarn in ena izmed njih je bila tudi Tiskarna Makarije.

V leta 1958 posnetem filmu z naslovom »Kreolski kralj« igra Elvis Presley študenta, ki pred in po šoli dela kot natakar. Neki pomembnež vpraša svojo spremljevalko, ki jo je Elvis ogovoril, kdo je. Odvrnila je: »Kako naj vem. Kralj Jugoslavije mogoče.«

Slovarček

• NDH: Nezavisna država Hrvatska – Neodvisna država Hrvaška
• KPJ: Komunistična partija Jugoslavije
• AVNOJ: Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije – Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije
• DFJ: Demokratična federativna Jugoslavija

Kraj: Beograd
Datum: 20. december 1923
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica