1943/45 Slovenija – Nande Vidmar, slikar in partizanski fotograf (1899–1981)

Slovenski likovni umetniki – Dore Klemenčič, Nande Vidmar, Božidar Jakac, Nikolaj Pirnat in France Mihelič ob zasedanju v Kočevju v začetku oktobra 1943.

Rodil se je 17. avgusta 1899 na Proseku pri Trstu. Oče je bil zaposlen pri železnici, zato so se Vidmarjevi pogosto selili.

V Brezovici in nato v Ljubljani je obiskoval osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Že tako težke razmere je še poslabšala očetova smrt leta 1913, ki je močno vplivala na Nandetovo življenjsko pot. Kot najstarejši otrok je moral z materjo prevzeti skrb za brate in sestri in si torej najhitreje začeti služiti kruh. Tako je v tretjem letniku prekinil šolanje na gimnaziji in se vpisal na učiteljišče. Študiral je na Dunaju in v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Dresdnu. Pred vojno je služboval na Štajerskem, v Tržiču in v Ljubljani. V tem času je ustvaril precej socialnokritičnih grafik in risb. Bil je član Kluba mladih in Slovenskega lika. Razstavljal je večinoma skupaj z bratom Dragom.

Proučeval je naravo, rezbaril in mizaril, kot igralec sodeloval v gledaliških predstavah in se zelo intenzivno ukvarjal tudi s fotografijo. Zanimali so ga teoretski in tehnični vidiki fotografiranja.

Ob začetku vojne se je v Ljubljani priključil kulturnim delavcem OF; zaupali so mu obveščevalno delo. Februarja 1942 je bil tako kot brat Drago interniran v italijanskih taboriščih Čiginj, Gonars in Renicci. V taborišču je portretiral, risal podobe taborišča in njegovega inventarja, pa tudi risbe s prizori življenja internirancev.

Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom. Kot propagandist se je ukvarjal tudi s fotografijo.

Šlandrova brigada ob odhodu iz Mokronoga na Štajersko 22. septembra 1943.

Vidmarjeve fotografije so povedne, raznolike in kvalitetne, dostikrat imajo tudi močan umetniški naboj. Prikazujejo borce Šlandrove brigade v osvobojenem Mokronogu ob odhodu na Štajersko septembra 1943, goreč in razrušen Mokronog po nemškem bombardiranju 5. oktobra 1943, zimske panoramske posnetke Črnomlja in Žužemberka, posnete novembra 1944, partizane na pohodu pozimi 1944, prvo predstavo Slovenskega narodnega gledališča Snubači v Črnomlju, pogreb legendarnega komandanta Franca Rozmana – Staneta 9. novembra 1944 v Črnomlju itd.

Razrušen Mokronog po bombardiranju nemških letal 5. oktobra 1943.

Borci 12. brigade na pohodu na položaj, Zdenska vas, 28. in 29. februarja 1944.

Partizanski miting, 1944.

 Zelo rad je imel poetične zimske motive; posebej očarljive so fotografije Kočevskega Roga, posnete 5. januarja 1945, na katerih med smrekami zaznavamo občuteno igro svetlobe in senc v jutranjem soncu.

Zimski motiv, Kočevski Rog 5. januarja 1945.

Konec januarja 1945 je postal učitelj risanja na partizanski gimnaziji v Črnomlju. Ob pedagoškem delu se je začel še intenzivneje ukvarjati s fotografiranjem, še zlasti, ko je postal član Fotosekcije SNOS. Poleg fotoaparata je imel pri roki ves čas tudi skicirko, v katero je beležil, tokrat z akvarelnimi barvami, podobe mesta. Na kvalitetni risbi s kredo je zabeležil tudi gradnjo pontonskega mostu, preko katerega je prišla čez Kolpo 5. prekomorska brigada in začela pohod za osvoboditev Slovenije. Na fotografijah iz tega obdobja so ohranjene ženske iz Gorskega Kotorja, ki na mulah tovorijo sol v Črnomelj februarja 1945, začetek gradnje in gradnja mostu čez Kolpo na Vinici aprila 1945, reportaža proslave ob podpisu pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo s številnimi transparenti in zastavami prebivalcev in borcev na Glavnem trgu v Črnomlju, prihod članov sovjetske misije na tribuno, člani sovjetske vojne misije s člani GŠS na tribuni, govor Borisa Kidriča na proslavi ter prihod 5. prekomorske brigade na proslavo 16. aprila 1945.

Zadnji posnetki v Beli krajini so nastali ob evakuaciji 29. aprila 1945. Takrat je z bratom Dragom odšel proti Ravni gori, kjer sta srečala slikarje Franceta Miheliča, Božidarja Jakca in Doreta Klemenčiča. Na posnetkih so se ohranili slovenski slikarji na cesti proti Ravni gori in Božidar Jakac pri risanju, obkrožen z radovednimi mladinci. Z Ravne gore sta brata Vidmar krenila v osvobojeni Trst, kjer so nastale fotografije manifestacij ob osvoboditvi mesta 3. maja 1945. Iz Trsta je Nande odšel v Gorico, kjer je 3. maja fotografiral njeno osvoboditev, preko Ajdovščine – tam je 5. maja nastala kvalitetna reportaža ob proglasitvi vlade – do Ljubljane, kjer je 10. maja posnel osvoboditev in navdušen sprejem te vlade.

Viri:

• Iztok Durjava, Nande Vidmar, Mestni muzej Ljubljana, Partizanska knjiga, Ljubljana 1989;
• Enciklopedija Slovenije, 14. zvezek, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000, str. 233
• Dejan Vončina, Franc Fabec: Odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, 2005

Kraj: Slovenija
Datum: 1943/45
Avtor: Nande Vidmar
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: neznano
Oblika: datoteke