1944/45 Črnomelj – Alfred Kos, partizanski fotograf (1899-1979)
Rodil se je 22. decembra 1899 v istrskem mestu Motovun. Oče je bil v carinski službi, zato se je družina precej selila. Iz Motovuna so šli v Koper in pozneje v Gorico, kjer je obiskoval gimnazijo. Leta 1915 so se starši preselili v Brežice, Kos pa je nadaljeval s študijem na ljubljanskem učiteljišču.
S fotografijo se je začel ukvarjati v dijaških letih in si leta 1917 za 80 kron kupil prvi fotoaparat. Takrat je stanoval v Ljubljani pri isti gospodinji kot pisatelj Ivan Cankar. Verjetno je prav Cankar s svojimi socialističnimi idejami vplival na mladega Kosa. Alfred motivov za svoj fotoaparat ni iskal v kavarni, pač pa se je odpravljal k reki Savi.
Leta 1918 se je s starši preselil v Zagreb, študiral pa je še vedno v Ljubljani.
Kot profesor je najprej poučeval v Slovenj Gradcu. Mladostno zagnan je na volitvah glasoval za socialističnega poslanca, zaradi česar so ga kazensko premestili v Vojvodino. Leta 1938 je postal ravnatelj šole v Radgoni, kjer je aprila 1941 dočakal nemško okupacijo. Ker se je javno opredelil za Jugoslovana, so ga nemški okupatorji v skupini šestnajstih ljudi odpeljali v Zagreb, kjer naj bi jih izročili ustašem, a so se 4. maja 1941 rešili. Kos se je vrnil v Ljubljano, kjer se je povezal z OF, od novembra 1941 je služboval v Črnomlju.
2. Julija 1942 so prišli italijanski vojaki po napredne učitelje in dijake. Od učiteljstva so aretirali Draga Mehorja, Mira Presla, Milana Vrtačnika, Jožeta Štrublja, Jožeta Kosa, Vlada Martelanca, Alfreda Kosa, Danila Daneua in Karla Šterbenka, od dijakov pa Leopolda Mileka, Franca Jermana, Nikolaja Malneriča in Janka Stariho. V internacijo so jih odpeljali 16. julija, ko Črnomaljci še niti vedeli niso dobro, kaj ta pojem sploh pomeni. Štiri dni pozneje, 20. julija, jih je osupnila novica, da so jih iz Novega mesta v Ljubljano vozili v zaprtih živinskih vagonih. Iz internacije v Monigu so se domačim v Črnomlju prvič javili 29. Julija 1942. Leta 1943 je bila osvobojena Bela Krajina.
V začetku 1944 se je pridružil fotosekciji SNOS v Črnomlju.
V Fotosekciji smo delali, kar je bilo pač možno delati, zmogli pa smo takrat začuda vse. Spominjam se, v kakšnih nemogočih fotografskih razmerah sem fotografiral prvi sestanek AFŽ, pa zbor SNOS in sodni proces proti belogardistom v Črnomlju. Nismo delali le s fotoaparati, delali smo z idealizmom in danes nerazumljivim poletom. Morda je prav to nadomestilo sicer tako potrebne fotografske pripomočke. Kdo ve? Še danes se velikokrat spomnim kolega Franja Veselka, ki je bil s svojimi organizatorskimi sposobnostmi srce naše Fotosekcije. Znajdi se – je bilo naše pravilo! Potrebno je bilo poiskati vse mogoče načine, da smo prišli do osnovnega fotografskega materiala. Ugodja, kot je počitek, skoraj nismo poznali.

Radio OF, ki je oddajal v Črnomlju. Z leve napovedovalka Bara Adamič, kurir Gorše in vodja Franček Brejc – Jože Javoršek, Črnomelj 13. marca 1945.
Po osvoboditvi je želel še naprej delati kot fotoreporter, a je po osvoboditvi primanjkovalo prosvetnih delavcev, zato je oktobra 1945 začel poučevati na gimnaziji v Celju, pa spet v Slovenj Gradcu, dokler ni končno dočakal upokojitev v Mariboru. Umrl je 10. Junija 1979 in je pokopan na mariborskem pokopališču Pobrežje.
Viri:
- Silvo Teršek, Prof. Alfred Kos: »Tu je album nepozabnih spominov«, TV-15, 20. 5. 1971, str. 14
- Dejan Vončina, Franc Fabec: Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan 2005
- Zdenko Čepič, Damijan Guštin, Martin Ivanič: Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni, Mladinska knjiga, 2005
- Fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Kraj: Črnomelj (fotografije)
Datum: 1944-1945
Avtor: Alfred Kos
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: neznano
Oblika: datoteke







