1950 Postojna – Urni mehanizem mehaničnega ražnja

Risba urnega mehanizma mehaničnega ražnja in njegovih delov, barvni svinčnik, avtor Josip Korošec, 2013.

»Mehanični stroj za pečenje na ražnju« iz 17. stoletja je bil do leta 2012 v Predjamskem gradu. Razstavljen je bil na ognjišču, najpomembnejšem delu grajske kuhinje. Skoraj šestdeset let niso vedeli, da je to tehnično domiselno izdelana naprava, ki jo poganja urni mehanizem. Zaradi 90-odstotne vlage v prostoru, novih zunanjih poškodb in novih spoznanj je Notranjski muzej Postojna leta 2012 dragoceni muzejski predmet s priborom za peko na ražnju poslal na konserviranje in restavriranje v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani.

Urni mehanizem mehaničnega ražnja pred zaščito, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Urni mehanizem mehaničnega ražnja pred zaščito, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Urni mehanizem mehaničnega ražnja pred zaščito, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Dodatki mehaničnega ražnja pred zaščito, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Mehanični stroj za pečenje na ražnju iz Predjamskega gradu je že leta 2010 pritegnil konservatorja in restavratorja Sama Kukovičiča, poznavalca urnih mehanizmov, in Josipa Korošca iz Restavratorskega centra. Ugotovila sta, da je ta mehanični raženj za peko raznih vrst mesa, tudi divjačine, ki hkrati kaže čas, prava tehnična kakor tudi kulturna dragocenost za Slovenijo in Srednjo Evropo. Deluje na vzmetni pogon (navijanje ročno s ključem), ki ustvarja vrtenje kolesja za pogon ražnja in prikaz časa – urni mehanizem.

Garzarollijeva hiša v Senožečah 

Mehanični stroj za pečenje na ražnju je bil del zbirk Notranjskega muzeja Postojna, ki so že od leta 1953 zapolnjevale prostore Predjamskega gradu. Zanimivi predmet izhaja iz Garzarollijeve hiše v Senožečah in je v muzej prišel leta 1950. Prvi predstavniki rodbine Garzarolli so se iz rodnega Bergama priselili v Senožeče najverjetneje skupaj z grofi Porzia že v drugi polovici 16. stoletja. Med 15. in sredino 16. stoletja se je veliko bergamskih plemiških in meščanskih ali trgovskih družin, na primer Lanthieri, Codelli in Locatelli, priselilo na Goriško ali na Kranjsko. Spomnimo se družine Valvasor, ki se je priselila v Ljubljano. Pozneje je bila družina Garzarolli poplemenitena in je dobila plemiški naziv de Thurnlack. Garzarolliji so si takrat zgradili dvorec, ki ga Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske omenja kot najlepšo stavbo v trgu Senožeče.

Senožeče, panorama, na prelomu stoletij; razglednico hrani Notranjski muzej Postojna.

V srednjem veku sta bili vzmet in utež najpogostejši sredstvi za poganjanje kolesij (mehanizmov, tudi urnih mehanizmov). Raženj na vzmetni pogon se je navijal ročno, tako kot nekoč tudi ure, z ročico, ki je navijala vzmet, ta pa je poganjala urni mehanizem in po zobatih kolesih raženj. V Italiji izdelano vzmet, zvaljano litino debeline do milimetra in dolžine tri ali štiri metre, zvito v boben, so navili do konca, da se je raženj lahko vrtel nekaj ur. Teža bremena (meso) je uravnavala hitrost, če pa na ražnju ni bilo mesa, je hitrost uravnavalo nihalo. Na vrhu ražnja je bilo pritrjeno nihalo v obliki vetrnice, ki je delovalo kakor nekakšen ventilator v pečici.

Pečenje na ražnju obstaja že od pradavnine. Raženj so poznali v Egiptu, stari Grčiji, v srednjem veku pa si je priboril mesto v kuhinji in obogatil marsikatero pojedino. Takrat je zanj skrbel ražnjar, ki ga je obračal in skrbel, da se je pečenka dobro spekla.

Merjasci, vrsta živali, ki so s svojo prisotnostjo dokaz sožitja v naravi; triptih, svinčnik, barvni svinčnik, avtor Josip Korošec, 2012.

Ražnji na Slovenskem

Raženj so v srednjem veku seveda uporabljali tudi na ozemlju današnje Slovenije. Auerspergi so se tako na gradu Turjak kot v Ljubljani gostili z jedmi z ražnja. Janez Adam grof Purgstall se je v Valvasorjevem času v svojem dvorcu Krasinec rad mastil z golobi iz domačega golobnjaka, pečenimi na ražnju. Številni gradovi, pa tudi kmečke hiše, so imeli namreč lastne golobnjake, kjer so redili golobe in jih prodajali na sejmih. Inventar metliškega gradu iz leta 1723 nam pove, da je bila grajska kuhinja opremljena tudi »z večjo omaro z ražnjem«.

Uporaba ražnja je bila prav tako znana med podložniki, saj so konec 17. stoletja med njihovim premoženjem dokumentirani tudi ražnji in »rošti za pečenje«. Vsekakor pa revnejši ljudje ražnja niso uporabljali pri vsakdanji kuhi, saj so bili meso, slanina, mast in klobase boljše jedi, ki so bile lahko na krožniku le za praznike ali posebne priložnosti. Ražnji premožnih so se seveda razlikovali od ražnjev revnejših. Zadnji so bili takšni, kakor jih še danes opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika: »priprava s palico, na katero se natakne žival, za pečenje navadno nad žerjavico«. Na drugi strani so bogatejši ljudje poznali ražnje, ki so jih poganjali vročina, veter, voda in – kot v našem primeru – celo urni mehanizem.

Zaščita urnega mehanizma mehaničnega ražnja, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Zaščiten urni mehanizem mehaničnega ražnja, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Strokovnjak za zvok Boštjan Perovšek med snemanjem zvoka urnega mehanizma mehaničnega ražnja, Restavratorski center, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Po restavriranju

Po konserviranju in restavriranju v Restavratorskem centru leta 2013 je bil mehanični raženj prepeljan v Notranjski muzej Postojna. Zaradi redkosti in posebnosti v širšem evropskem prostoru je bil kot osrednja muzealija predstavljen na medijsko odmevni razstavi »Mehanični raženj iz Predjamskega gradu«, ki je bila odprta od septembra 2013 do septembra 2014 v Notranjskem muzeju Postojna. Povedne risbe Josipa Korošca in navitje urnega mehanizma mehaničnega ražnja v živo so dali razstavi poglobljeno in dinamično razsežnost.

Urni mehanizem mehaničnega ražnja na razstavi s ključem za navijanje vzmeti, Notranjski muzej Postojna, september, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Poznavalec ur Samo Kukovičič navija vzmet urnega mehanizma mehaničnega ražnja, Notranjski muzej Postojna, september, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Zaščiten urni mehanizem mehaničnega ražnja na razstavi v Notranjskem muzeju Postojna, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Zaščiteni dodatki urnega mehanizma mehaničnega ražnja na razstavi v Notranjskem muzeju Postojna, 2013. Foto: Valentin Benedik.

Urni mehanizem mehanskega ražnja – tokrat brez pribora za peko – je od 5. septembra 2025 na ogled v novem zunanjem oglednem depoju Notranjskega muzeja. Tam si deli prostor z izjemnimi muzejskimi eksponati: lokomotivo iz Postojnske jame ter drevakom s Cerkniškega jezera.

TRIJE RECEPTI IZ VODNIKOVIH KUHARSKIH BUKEV IZ LETA 1799

(Valentin Vodnik: Kuharske bukve
Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2011)

 
Jerebice v laški polivki

Peci jerebice na ražnji tako, da bo mehka inu sočna. Posebej deni v eno kozo olja, ocvri na tem olji sekane jetra inu želodec od jerebice, potle prilij jesiha, vina inu župe; kadar to vkup zavre, prideni zrezanega drobnjaka, dišave ali gvirca, limonovga lupka, precedi to polivko skozi sito v eno drugo kozo, razreži sočno pečeno jerebico na četrti, deni jo v to polovko kuhat, prideni sardele inu srovega masla. Kadar je mehko, deni v skledo, ožmi notri soka od limone inu daj na mizo.

Kapun z austrigami

Speci kopuna na ražnji; posebej naredi polivanje v kozi od srovega masla eno unčo, dveh lotov bele moke inu štirih rumenjakov; masla razbeli v kozi, potlej vmešaj moko inu rumenjake; prilij eno zajemnico goveje župe, en malo belega vina, tri rezine limonovega soka, stolčenega muškat-cveta inu petdeset iz lupine potegnenih austrig, zadnjič deni notri, kar se od kopuna v pečno ponvo nateče. Ta polivka se na žerjavici v kozi zmirej meša, dokler vreti začenja; takrat se dene v eno skledico posebej inu da na mizo, da jo z žlico jemljejo na kopuna, kateri se posebej pečen na skledi da na mizo inu tam razreže.

Meso od ovc inu jagnet

Kos pri repu od ovc se zna narediti, kakor se nareja od jelenov, ali pa speči sam na sebi. Tako tudi od jagnjičev. Iz hrbta se store kremenatelci. Stegno se paca, s špehom navleče inu na ražnji peče; ali pa nasoli inu prekadi. Drob se kuha v ohrovti. Glava se osoli, prekadi inu v repi kuha. Noge se povaljajo v raztepenih jajcih inu moki inu na masli ocvro.

Viri:

• SLO – magazin št. 17, Urni mehanizem mehaničnega ražnja iz 17. stoletja, Založba Družina, 27. 2. 2018
• ARGO, št. 59/2, Urni mehanizem mehaničnega ražnja, Narodni muzej Slovenije, 2016

Prispevek sta napisala Dejan Vončina in Nadja Adam.

Kraj: Postojna
Datum: 1950 (eksponat prišel v muzej), 2013 (foto), 17. stoletje
Foto: Valentin Benedik
Ilustracije: Josip Korošec
Zbirka: Dejan Vončina
Skenirano: —
Oblika: datoteke