1972 Županov laz – Srečanje preživelih iz Civilnega logorja

Včasih se zgodi, da pri pisanju za to spletno stran naletimo na dve kopiji iste slike in tako je bilo tudi v tem primeru. Čez 50 let staro fotografijo je ob pisanju prispevka o zgodbi njene družine posodila Marija Mlakar, Hajcarjeva, izurjeno urednikovo oko pa se je spomnilo, da je sliko že videlo – in jo našlo v zbirki še neobjavljenih slik prvega srečanja preživelih iz Civilnega logorja/Slivniškega bataljona Ladice Štritof, poleg pa še nekaj drugih z istega dogodka … Na Marijini sliki piše: Marija Kočevar – mama, 1973, na Ladičini pa to, kar je objavljeno spodaj. Letnici sta navzkriž za eno leto, a sliki sta identični … Če je bila okrogla obletnica, torej 30 let od nastanka Civilnega logorja leta 1942, in ker je bila Marija najmlajša med njimi, so zdaj vsi na sliki starejši od 30, razen seveda njihovih otrok, ki jih je tudi nekaj prišlo. Ob slovesnem dogodku imajo na prsih vsi pripete rdeče nageljne.

Marija Kočevar Mlakar, ki čepi tretja leve, na prvi sliki pozna spredaj v roza plašču čepečo sestro Gizelo, za njo z očali stoji Hajcarjeva mama Marija, poleg nje pa Belčeva mama. Skrajno desno čepi Božo Petrič, strojni inženir, takrat verjetno že v službi v Tomosu. Zadaj stoji Ladica Štritof Petrič v zelenem kostimu, za njo mogoče Tone Avsec, Oščev. Šesta od leve v zadnji vrsti je najbrž Lidija Petrič, ki je bila v taborišču tudi še kot otrok, enako kot mnogi drugi. Poleg ženske v modrem plašču na desni stoji Franjo Petrič.

Skupina se nahaja v Šimanovih dolinah na mestu, kjer je bilo od septembra do decembra 1942 njihovo taborišče. Česa se spominja vsak od njih ob pogledu na to prizorišče? Barak, mraza, skupnega kotla s skromno hrano, stražarjevega strela, krikov ” Uzbuna!”, strahu in bežanja pred smrtjo v okoliški hriboviti gozd in potem let begunstva v tujih krajih … ?

Petričevi otroci pri obeležju v Cinkovcu na kraju, kjer je leta 1942 padel njihov oče Ivan Petrič. Ivo, najmlajši, je takrat imel dobrega pol leta.

Požrtvovalni Mitja Jerič, ki je mnogo let pozneje kartografiral vse partizanske bolnice pod Snežnikom, je na tem zemljevidu skrbno označil tudi lokacijo Civilnega logorja ali konspirativno Slivniškega bataljona, ki pa je res funkcioniral kot neoborožena vojaška enota. Označene so tudi smeri napada Italijanov in belogardistov in smer umika beguncev.