Skip to content

1930 Rakek – Lipov drevored ob 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I.

21. 04. 2019

Razglednica Rakeka iz tridesetih let dvajsetega stoletja, ki jo je založil trgovec in gostilničar Anton Demšar z Rakeka.

Več zgodb je povezanih z lipovim drevoredom med Uncem in Rakekom in naprej proti Grahovemu in Loški dolini, pa navzdol proti Planini. Po eni od zgodb naj bi ga posadila planinski in snežniški graščak, da sta se, ko sta se obiskala, prevažala v kočijah po prijetni senci. Po drugi zgodbi naj bi ga osnovali francoski vojaki v spomin na padle tovariše v bojih z avstrijskimi vojaki. V resnici pa je njegov nastanek gotovo povezan s 40-letnico vladanja cesarja Franca Jožefa I., saj so takrat v njegovo čast povsod snovali drevorede.

Drevored med Uncem in Rakekom pa ima daljšo zgodovino. Bleiweisove Novice so 27. marca 1861 objavile prispevek dopisnika iz Cerknice:

Znano Vam je, ljube Novice, kako zanemarjena je pri nas sadjoreja. Le na posameznih vertih nahajaš kako sadno drevo, pa še to je vse kiljavo, gerčasto in zapušeno, in če rodi kej, bi bilo skorej treba, da bi stal gospodar noč in dan na vetru, ter odganjal male in velike tatove. Uneti veselje in ljubezen do toliko koristne pa zanemarjene sadjoreje so bili zapovedali okrajni planinski poglavar, gospod Arko, to zimo našim ljudem, da so morali povsod ob novi cesti od onkraj Cerknice čez Rakek do Unca zasaditi sadno drevje, drevo od drevesa po štiri sežnje [5,7 m] narazen. Drevje, kadar bo doraslo, bo delalo o poletni vročini hladno senco trudnemu popotniku, pa tudi s svojim sadjem tolažilo lakoto in žejo, naj ga že je kdorkoli. Le želeti je, da bi zdej, ko so divjaki skozi in skozi zasajeni, pa ljudje ne bili divjaki in ne poderali in habili lepega početja.

Leta 1861 so ob cesti sadili sadno drevje, zdaj pa tod rastejo lipe. Le kako je to mogoče? Kdo je uničil sadno drevje, da so potem tam nasadili lipe? Krivi so bili zajci in ne ljudje – divjaki! 9. decembra 1863, dve leti po zasaditvi zasledimo v Bleiweisovih Novicah poziv Planinske podružnice Kmetijske družbe:

Podružnica planinska (predstojnik gosp. Matija Koren) ponavlja tožbo, ki jo je že leta 1858 izgovorila, da zajci toliko škodo delajo sadnemu drevju, in prosi, naj bi družba karkoli storila, da se gospodarji sadnega drevja obvarujejo te škode, ktera jim podira veselje do sadjoreje: skrbiš in delaš, da izrediš žlahtno drevesce, pa ti pride zajec čeznj in po njem je. Pa zajcev je čedalje več, ker “pasionirani jagri” skrbijo za to, da se te živali čedalje več zareja… 

Zanimivi so tudi nasveti, kako obvarovati sadno drevje pred zajci:

 Pri tej priliki je gosp. Lasnik priporočal sadno drevje mazati s slanino (špehom), kar so tudi že “Novice” svetovale, gospod fajmošter Majnik pa, naj se leskove šibice vtaknejo okoli drevesa; leskovice odženejo zajca.

Če je bilo res toliko zajcev, potem je drevored iz sadnega drevja propadel. Nadučitelj Repič v knjižici Logaško okrajno glavarstvo (1889) omeni cesto med Rakekom in Uncem:
»Ob cesti zasajenih je nekoliko starih zanemarjenih dreves.«
Verjetno so bili to le še žalostni ostanki 1861 leta posajenih sadnih dreves. Tako je bil lipov drevored, ki se je vil od Planine pa preko Unca, Rakeka in Cerknice, po vsej verjetnosti osnovan okoli leta 1890.

Podobno kot so povsod po državi sadili po 88 dreves za tovariša Tita, po njegovi smrti, so ob 40-letnici vladanja Franca Jožefa I. po logaškem okrajnem glavarstvu zasajali drevorede. V knjižici Popis katere so se priredile v logaškem političnem okraju 1888 leta v proslavljanje štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. so našteti naslednji začeti ali načrtovani drevoredi:

  • Med Dol. in Gor. Logatcem naj se napravi ob državni cesti drevored, ter v spomin te slavnosti ta dan (22. julij 1888) zasaditi začetni drevesi v Gor. Logatcu.
  • Ob okrajnej cesti Dolenji Logatec – Rovte naj se po sklepu krajnega šolskega sveta Dol. Logaškega v povzdigo sadjarstvu in v trajni spominek te slavnostne dobe nasadi drevored. 
  • …in da bode imela ta slavnost trajen spomin, napraviti se ima v to svrho od meje Dolenje Logaške do vasi Kalce drevored.
  • …v trajen spomin bode odbor iz tega dobička in še iz prostovoljnih doneskov nakupil dreves, ter zasadil štiri drevorede in sicer: iz Nove vasi proti Fari, proti Nemškej vasi, proti Glini in proti Velikem vrhu.
  • V spomin 40 letnice Nj. Vel. presvetlega cesarja Fran Josipa I. nasadil se je v trgu Cerknica dne 11. aprila 1888 dvojni drevored, in sicer pod imenom: Fran Josipov in Elizabetin drevored.
  • Lož, 13. avgusta 1888: Tudi so zasadili začetno drevesce za drevored ob okrajni cesti.
Ob cesti z Rakeka proti Uncu je lepo viden lipov drevored, ki je bil osnovan po letu 1888, okoli leta 1890, v spomin 40-letnice vladanja Franca Jožefa. Ob začetku drevoreda na Rakeku stoji leta 1905 zgrajeni sokolski dom. Tu, na začetku Rakeka, ga je zgradilo Sokolsko društvo Unec-Rakek, da je bil pri roki obema krajema.
Ob cesti z železniške postaje Rakek proti današnji kartonaži je na fotografiji viden drevored. Sodim, da gre za drevored, ki je omenjen v zapisu rakovške šolske kronike:

25. julija 1888, ob 40-letnici vladanja Franca Jožefa I.:

Napotimo se dalje proti šoli (iz cerkve) in dospevši do drevoreda, spomladi po šolski mladeži zasajenega v spomin cesarski slavnosti, obstojimo tu, predsednik krajnega šolskega sveta gospod L. Sebenikar vstopi se malo više in jako zanimivo razklada pomen tega drevoreda ter ga imenuje: “Franc Jožefov drevored”, malo nižje pa “Elizabetin drevored”, kateri bode šele prihodnjo pomlad dovršen. Vsi navzoči zakličejo “Živjo” in nato zapojejo cesarsko himno mej pokanjem topičev. 

Viri:

  • Kronika šole Rakek
  • Popis katere so se priredile v logaškem političnem okraju 1888 leta v proslavljanje štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I.; Uredil Vojteh Ribnikar. Založilo Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega šolskega okraja. V Logatcu 1888.
  • Perko, F., 2008: Vasi v objemu železnice. Založništvo Jutro

Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor: razglednico je založil Anton Demšar Rakek
Zbirka: Notranjski muzej Postojna
Skenirano: 4. 10. 2014
Oblika: razglednica

One Comment leave one →
  1. 21. 04. 2019 08:59

    Čudovito! Drevesa so že sama po sebi vsako zase čudež, če so negovana in posajena v drevored še toliko bolj in če o njih še nekaj veš, je to poseben privilegij. No, sem spet sentimentalna, boste že preboleli. Z žalostjo se spominjam nasada hrušk med Gornjim Jezerom in Lipsenjem, ki je zdaj povsem zaraščen in razdejan, včasih pa je pogled na jezero še dodatno požlahtnil in pot ob njem napravil čisto pravljično… Ali pa slive na Bloški Polici ob cesti proti Bločicam. Vsako jesen čakam trenutka, ko jim orumeni listje. Ni slučajno nekega davnega dne tam stal Lojze Perko s skicirko v roki…

    Liked by 2 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: