1930 Beograd – Alojzij Knap III.

Svoj zadnji polet je Alojzij Knap opravil na letalu Avia H 33 E. To je bilo češko dvokrilno lovsko letalo, ki so ga uporabljali med obema vojnama in v manjšem obsegu na začetku druge svetovne vojne. Čeprav se je kraljeva vlada pri nabavi letal pretežno naslanjala na Francijo, je v začetku dvajsetih let 20. stoletja pričela sodelovati tudi z drugimi izdelovalci. Leta 1931 je Vojska Kraljevine Jugoslavije na Češkem kupila 24 lovcev Avia BH-33 (avia BH-33E) in dva tromotrorca Avia F39.

Tretjega maja 1933 je bil v Beogradu velik mednarodni letalski miting. To je bila letalska predstava, kakršne še ni bilo. Prišli so Nemci, Italijani, Francozi, Poljaki, Čehi, Španci in Turki. Tekmovali so v streljanju balonov, ki so predstavljali sovražna letala. Tuji udeleženci so bili letalski asi svetovnega formata in Jugoslovani so se bali sramotnega poraza. Že tedne pred tekmovanjem so bili naši lovci nestrpni. Koga bodo poslali v boj? Eden med njimi si je zelo želel biti izbran in postati slaven. Ni bil ne vem kakšen pilot, se je pa držal v bližini poveljnika in je bil njegov najljubši. To je bil kapetan Perić. Tovariši ga niso marali zaradi hazarderstva, nadrejenim pa je bil pri srcu.

Priprave so potekale po vsej državi. Lovci, ki so vsak dan izvajali junaške podvige nad Beogradom, se bodo morali preizkusiti s sebi enakimi ali boljšimi. Teden dni je poveljnik izbiral med najboljšimi. Večkrat se je zadržal pri Perićevem imenu, a je vedel, da ni bohve kakšen pilot. V misel se mu je vrival Knap. Misel je hitro odgnal in ponovno bral imena pilotov. Odločil se je, da morajo vsi piloti opraviti preizkus z baloni. Vsi so mislili, da jih bodo sestreli najmanj pet, ker je to tako enostavno. Ni bilo. Balon v zraku je sledil vetru, preganjali so ga letalski propelerji. Knapa ni bilo med njimi. Čeprav je bil vajen poveljnikovega poniževanja, ga je to, da ni bil izbran, močno prizadelo. Rezultati so bili bolj kot ne porazni. Nekaj jih je sestrelilo en balon, večina nobenega, Perić je po čudnem naključju sestrelil dva. Izbran je bil za mednarodni miting. Do tekme je bilo še dvajset dni.

Zgradili so stadion za petdeset tisoč ljudi. Začele so prihajati delegacije in posamezniki iz vse države. V časopisih je bila to vsakdanja novica. Eden za drugim so v Beograd prihajali tuji in naši asi. Perićeva samozavest pa je plahnela. Srce mu je padlo v hlače in nekaj dni pred tekmo je poveljniku sporočil, da je bolan. Tudi poveljniku se je podrl svet, ker je vse upe polagal v Perića. Tako je vrsta prišla na Knapa.

Prišel je dan tekmovanja. Pod bleščečim soncem majskega dne se je množica že umirjala v pričakovanju. Glasba jih je zabavala. Na desni strani stadiona je bil visok stolp z žirijo in napovedovalcem. Imeli so telefonsko zvezo s krajem na drugi strani letališča, kjer so spuščali balone. Po nekaj urah tekmovanja je napovedovalec oznanil: »Pozor! Dame in gospodje, … rezultati dosedanjih tekem so naslednji: italijanski as, kapitan Cerruti, štirje sestreljeni baloni; turški, kapitan Bayar, štirje sestreljeni baloni; francoski as, poročnik Dore, pet sestreljenih balonov … Poljak Bayan šest … in to, gospodje, je favorit; zaenkrat Njegova zmaga! Zdaj, dame in gospodje, poslušajte! (govornik je dvignil glas) zdaj je na vrsti Kraljevina Jugoslavija! Poročnik Knap! Poveljnik obrambe Beograda vam daje to nalogo (govornik je nadaljeval z dvignjenim glasom): “Beograd je pod napadom sovražnih balonov in balonov-zračnih ladij, ki preletavajo in bombardirajo mesto … Najbolj znani piloti naših prijateljskih držav so bili poklicani, da branijo glavno mesto, — pri čemer ima osebni pogum največjo vlogo. V imenu jugoslovanskega naroda ste imenovani, da branite glavno mesto s sestreljevanjem sovražnih balonov. Pozivam vas, da se odpravite izpolnit svojo nalogo!«

Knap, ki je stal poleg svoje Avie, je začel plezati na sedež. Množica je izbruhnila in vzklikala. Sredi vzklikov se je Knap privezal in pomahal množici. Balon so izpustili. Knap je lebdel nad njim, ko se je ta ponovno dvignil. Sledil mu je. Knap je pogledal višinomer. Do kritične točke je ostalo še sto metrov. Spustil je letalo in balona ni bilo več. Množica je bila navdušena. Medtem ko je sestreljeval balon, je po vsaki zmagi zaigrala državna himna. Ko je sestreli šesti balon, je množica v tišini spremljala, kaj bo. Z velike višine je pikiral na balon in ga počil. Hotel je poravnati letalo toda Avia ga ni več ubogala. Drvela je proti zemlji. Nizko nad mirno gladino Donave je Knap spoznal, da ni rešitve. Proti vodi je letel kot kamen. Razumel je: to je konec. Medtem ko je padal, mu je uspel še en pogled v neskončno nebo. V isti sekundi se je Avia potopila v modre valove. Knap je čutil, da je sluzast. Voda mu je silila skozi nos in usta v pljuča. Zadnja misel: »Ni pobega« mu je v spomin priklicala podobo svetlobe in modrine nad njim. Začela ga je obdajati strašna tišina. Nastajala je črna, težka tema. Spoznal je, da je konec. Svetloba je popolnoma izginila iz njegovih oči. Nad njim je Donava še naprej bučala. Naslednji dan so časopisi poročali, da je med mednarodno obrambo Beograda zmagal in slavno padel pogumni podporočnik Alojz Knap za čast naroda in jugoslovanskega neba.

Povzeto po knjigi Pilot-podporočnik Knap brani Beograd. Pisatelj je imel Knapa rad in je njegovo življenje in smrt zelo poetično opisal. Dejansko se je Knap ponesrečil, ko je med preletom pod mostom s krilom zadel steber in strmoglavil v Savo, ne Donavo. Kakršna koli že je resnica – škoda je bilo mladega fanta.

Žal v Knapovem albumu ni fotografije njegove Avie. Slika nam da vpogled v ostanke strmoglavljenega leta. Zgolj po čudežu je kateri od pilotov preživel.

Viri:

• https://sr.wikipedia.org/sr-el/%D0%A1%D0%9F%D0%90%D0%94_S.VII
• https://www.planeta.rs/68/21_avijacija.htm
• Vukosavljević, Ž. Pilot-podporočnik Knap brani Beograd. Beograd: IRO »Vuk Karadžić« Beograd, 1989.

Kraj: Beograd, Zemun
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Iva Marolt
Skenirano: 25. 11. 2012
Oblika: fotografiji