1965 Pula – Pljuvalnik
Da imajo res vsake oči svojega malarja je živ dokaz naš urednik. Na srečanju ustvarjalcev starih slik je dejal: »Tako lep pljuvalnik sem slikal. Ti lahko pripravim?« Takoj se mi je iz želodca dvignila hrana za ves teden nazaj. Morala sem res globoko dihat, da nisem zapela rigoleta. Kolk je pa sam to nagravžnu!
Ta je iz obdobja Kraljevine Jugoslavije. Na notranji strani odprtega pokrova piše: Sanus (verjetno izdelovalec), Priporoča »Protituberkulozna liga«)
Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so bili pljuvalniki v vsaki zdravstveni ambulanti in v bolnišnicah. Najbolj polni so bili pri zobarju. Bili so tudi v javnih lokalih in gostilnah. Dopolnjeval jih je napis: »Ne pljuvaj po tleh«. Primorci so ga nadgradili. V tamkajšnih gostilnah je pisalo, da je prepovedano pljuvanje po tleh, karte in mora. Ti napisi niso kaj dosti zalegli, ker se je v gostilnah počelo prav vse od prepovedanega. Čistilka je bila uboga! Moral si imeti veliko vaje, da si s pljunkom zadel tisto malo odprtino na vrhu. Sklanjati nadenj se ni bilo priporočljivo, ker bi zaradi vonja ali ugledanega tvoje telo lahko zapustilo še kaj drugega kot pljunek.
Kljub pljuvalnikom je bilo po cesti videti številne fuj ogabne zelene pljunke, ki so silili na bruhanje, kakor tudi v tem trenutku, ko sem z muko in zalimanimi usti skupaj spravila ta prispevek.
Dandanes ljudje več ne pljuvamo. Smo napredovali v kulturi ali se je premenilo zdravstveno stanje na bolje, da tega ni treba več početi? Kljub temu pljuvalnike prodajajo še danes, le da so namenjeni višjim ciljem. Uporabljajo jih preizkuševalci vina, ki požirek nekaj časa valjajo po ustih, nato ga izpljunejo v pljuvalnik. Kakšna škoda se dela. Kot če ti travco nekdo drug požanje. Zobozdravniki imajo svoje lastne pljuvalnike z izplakovalnikom. Ko mi je nazadnje rekel, naj izplaknem, sem to res naredila. Pozabila pa sem, da mi zaradi injekcije pol ksihta manjka in vse je šlo po tleh. Dohtar se je smejal, sestra pa malo manj.
Slovarček:
- mora: igra z rokami, ki sega tisoče let nazaj v starorimske in grške čase. Vsak igralec hkrati pokaže roko, iztegne poljubno število prstov in pokliče številko. Vsak igralec, ki uspešno ugane skupno število prstov, ki so jih pokazali vsi igralci skupaj, prejme točko.
Kraj: Pula
Datum: 1965
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Povijesni i pomorski muzej, Pula
Fotografirano: 12. 5. 2025
Oblika: fotografija
Stare slike 
Nikoli si ne bi mislil, da je tudi o pljuvalnikih možno napisati tako duhovit članek. A tako pač je. Polnjenje starih slik včasih zahteva tudi močan želodec, ha, ha, ha.
Všeč mi jeLiked by 1 person
V zdravstvenem domu so bili taki, če se je le dalo je bila notri tudi kaka okrvavljena gaza.
Všeč mi jeLiked by 1 person
Ob duhovitem prispevku sem se spomnil na študij prava pred mnogimi leti, kjer se mi je zdelo zanimivo, kako se pravno rešujejo primeri, ki s predpisom niso urejeni, ker zakonodajalec pač ne more predvideti vseh možnih situacij. Spominjam se primera: Če piše na steni, da je prepovedano pljuvati po tleh, se uporabi načelo za zapolnitev pravne praznine a minori ad maius (od manjšega k večjemu), in pridemo do sklepa, da je prepovedano pljuvati tudi po zidu, čeprav ta prepoved ni napisana. Ugotovi se namen obstoječega pravila (ratio legis) in razlog za pravno posledico pri neurejenem (večjem) primeru. Če je prepovedano pljuvati po tleh, je torej še toliko bolj prepovedano po zidu.
To pravilo se najbolj uporablja v civilnem, upravnem in ustavnem pravu, le izjemoma tudi v kazenskem pravu, kjer velja načelo zakonitosti, po katerem nihče ne more biti kaznovan za dejanje, ki ga zakon izrecno ne določa kot kaznivo.
Všeč mi jeVšeč mi je