1986 Rakek – Tomos avtomatik A3 MS

Tomosov avtomatik v vsej svoji lepoti, za svoja leta zelo dobro ohranjen.

Tomos je bil proizvajalec koles z motorjem, motornih koles ter dvotaktnih motorjev, ki je bil ustanovljen leta 1954 v Sežani. Tomosovi glavni izdelki so bili kolesa z motorjem in motocikli s prostornino motorja do 50 cm3, izdelovali pa so tudi izvenkrmne dvotaktne motorje za plovila, črpalke in stabilne motorje.

Motocikel je izraz za vozilo na dveh ali tudi treh kolesih, različnih oblik in velikosti ter moči, dizajn pa je odvisen večinoma od namena uporabe, npr. cestno hitrostno dirkanje, dolga potovanja, dnevne vožnje zunaj naselij, hitro dnevno premikanje v prometnih zamaških v mestih, vožnja in premagovanje ovir zunaj cest in podobno.

Kolo z motorjem (moped) je motorno vozilo z dvema (enosledno) ali tremi kolesi- Delovna prostornina motorja ne presega 50 cm³ in na ravni cesti ne razvije večje hitrosti kot 45 km/h.

Zgodovina

Vse do druge svetovne vojne je bila industrijska proizvodnja na Krasu in v Slovenski Istri skoraj v celoti osredotočena na tri največja središča Trst, Tržič in Gorica. Meja med conama A in B Svobodnega tržaškega ozemlja je po vojni slovensko prebivalstvo odrezala od teh središč, delavci so izgubili delo, kmetje pa glavni del trga, kjer so poprej lahko prodajali svoje pridelke. Takoj po določitvi meje je nova oblast kmalu iskala možnosti za zagon novih industrijskih obratov. Idejo za proizvodnjo motociklov na kraškem območju dal Silvo Hrast, tedanji direktor tovarne Iskra iz Kranja. Investicijski program za tovarno motornih koles je pripravil direktor ljubljanskega Litostroja Franc Pečar, Okrajni ljudski odbor Sežana pa je 16. 7. 1954 izdal sklep o ustanovitvi tovarne motornih koles v Sežani »TOMOS«–Tovarna Motorjev Sežana. Pred ustanovitvijo tovarne so njeni predstavniki opravili pogovore o sodelovanju s proizvajalci motornih koles v Italiji, Nemčiji in Avstriji, na koncu pa sklenili licenčno pogodbo z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch, ki je ustrezala načrtom o proizvodnji ekonomičnih in robustnih motornih koles. Pogodbo je podpisal Franc Pečar, ki je bil tudi prvi direktor nove tovarne.

Ko se je 5. oktobra 1954 z Londonskim sporazumom dokončno določila prihodnost območja nekdanje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, so na slovenski vladi v Ljubljani odločitev o gradnji tovarne spremenili in določili, da se bo gradila v Kopru, ki je na pomenu pridobival tudi zaradi izgradnje pristanišča. Za začasno proizvodnjo in delavnice so uredili skladiščne prostore na območju poleg današnje koprske luke Prvotni TOMOS so po selitvi v Koper spremenili v TOvarna MOtornih koleS, kar je razvidno iz napisa tovarne na poštnem žigu iz leta 1959. Do leta 1959 so na 17 hektarjih površine pri Kopru zgradili dvajset velikih objektov, z velikimi proizvodnimi halami, tovarniško menzo, upravno poslopje, imeli so lastno tiskarno, ambulanto, skladišča, spoštovan razvojni inštitut in v njem tudi več kot 150 zaposlenih.

Ko je prišel predsednik Tito 14. junija 1959 prerezat trak pred tovarno, je sam lahko pognal tekoči trak za montažo mopedov. Tito je v enem letu trikrat obiskal koprsko tovarno. Ob drugem obisku ga je ponosno razkazal etiopskemu cesarju Haileju Selassieju. Zatem je sledila še cela vrsta državnikov, od Abdela Naserja iz Egipta do Norodoma Sihanuka iz Kambodže, od predsednice vlade Šrilanke Sirimavo Bandaranajke do predstavnikov Gane, Kameruna in vrste drugih držav. Leta 1973 je bila predana namenu sodobna linija z avtomatskimi stroji za varjenje okvirjev. Tako nastali novi cevni okvirji in motorji lastne konstrukcije so tudi na pogled začeli razločevati Tomosove modele od licenčnih Puchovih.

V Tomosu je bilo leta 1954 zaposlenih 5 delavcev, ki je izdelalo 361 motornih enot, leta 1974 je 3000 delavcev izdelalo 169600 motornih enot; v povprečju je bilo zaposlenih 3000 delavcev, največ jih je bilo leta 1971, ko jih je bilo 4200. Na leto so izdelali nekaj čez 90.000 motornih koles, kakih 120.000 izvenkrmnih motorjev, a tudi veliko črpalk, moto kultivatorjev, celo vlečnic za smučanje in od leta 1961 do 1972 avtomobile. Slednje je leta 1972 prevzel Cimos, ki je nastal kot mešana družba z Iskro in Citroenom. Za promocijo in oglaševanje so skrbeli, ko se večini v Sloveniji še sanjalo ni o tej dejavnosti. V svoji tiskarni so tiskali svoj časopis v skoraj 4000 izvodih. Veliko pozornosti so namenjali motociklističnim dirkam, zaradi česar so v Portorožu že leta 1959 organizirali prve motociklistične dirke in jih potem ponavljali še kakih deset let. V kategoriji do 50 cm so Tomosovi dirkači v Jugoslaviji osvajali naslove državnih prvakov nepretrgoma od leta 1962 do 1974 Tomosu je uspela prodaja motorjev po skoraj vsem svetu, poleg večine evropskih držav še v Afriko, Severno in Južno Ameriko, na Kitajsko in celo v Avstralijo. V Afriki so leta 1971 uspešno ustanovili Tomos Ghana Ltd, ki ga je vodil Aurelio Flego. Na Nizozemskem so leta 1965 ustanovili Tomos Nederland. In mnogi Nizozemci so še danes prepričani, da je Tomos nizozemska blagovna znamka. Tomosove izdelke so izvažali v vsaj 50 držav po svetu. Leta 1990 se je začela proizvodnja kovinskih in aluminijastih komponent za pisarniško pohištvo za IKEO. Leta 1996 je Tomos pristal v Rotomatiki iz Sp. Idrije, od leta 1998 pa je Tomos postal sestavni del koncerna Hidria. Oktobra 2012 je bilo v medijih objavljeno, da podjetje seli proizvodnjo motorjev v tujino, kar pa se ni uresničilo. 23. novembra 2015 je bila družba Tomos prodana celjskemu podjetju MPO Moto d. o. o. Delavci so novembra 2018 vložili predlog za stečaj neporavnanih obveznosti iz delovnega razmerja, 3. januarja 2019 pa je sodišče uvedlo stečajni postopek.

Tomosove mopede sem najprej spoznal in o njih nabiral znanje v času vajenske dobe na Uncu v delavnici »Avtošped« Rakek. V istih prostorih je v tem obdobju deloval tudi Tomosov servis, ki ga je vodil Franc Mele in njegov sodelavec Peter Ileršič. V tretjem letniku pa sem v uporabo od brata, ki je presedlal na avto, dobil moped »Colibri« (Proizvodnja: od 1958/59, največja hitrost: 50 km/h, prostornina: 49 ccm, teža 43 kg, posebna izvedba – nožne prestave).

Seveda pa se z mopedom nisem vozil le na delo. Bil je izredno dobrodošel pomočnik za prevoz jamarskih lestev. Tako se nas je manjša skupina odpravila, da raziščemo brezno nekje v okolici križišča Zelše, Javornik, Rakov Škocjan. Pa se je zgodilo, da naš vodnik brezna ni našel. Odšli smo domov in na našo srečo je bila v Zelšah veselica. Ostali smo na veselici, Naš vodnik pa je prišel za nami mnogo kasneje z novico, da je brezno našel. Prepričali smo ga, da je že prepozna ura, ter ga povabili, da se nam pridruži.

Izpit sem opravil že leta 1962. Opravljali smo ga v Meletovi hiši pred komisijo; komandir Volk in miličnik Kočevar. Spomnim se, da so imeli že tablo z narisanim križiščem. Seveda smo vsi prišli na izpit z mopedi. Eno od vprašanj kandidatom je bilo tudi, kako smo prišli na izpit. Prvi kandidat je izstrelil kot iz puške – z mopedom. Odgovor nepravilen. Še preden je začel z izpitom, je že padel. To nam je ob izhodu iz sobe tudi povedal. Vsi ostali smo odgovorili pravilno.

Fotografija je nastala, po okolici sodeč, spomladi leta 1965. Sledilo je praktično usposabljanju za »saobračajca« v času vojaškega roka v Kraljevu, Tu smo praktični del opravljali na mopedu »Colibri serije 14« in na motorjih Steyr-Puch starejše izvedbe 175 ccm. Po prekomandi v Zemun pa sem vozil prav tako motor Steyr-Puch, vendar z močnejšim motorjem 250 ccm. Vozil pa sem tudi Tomosov tricikel, ki je imel zadaj poseben zaprt plastičen zaboj za prevoz hrane. Moja naloga je bila, da sem z njim prevažal kruh iz pekarne za našo kasarno. Bil pa je precej nestabilen. Pri večji količini v manjši klanec se je že postavljal pokonci in me ni ubogal. Šele leta 1986 sem si omislil TOMOS AVTOMATIK A3 MS. Zakaj? Še danes ne vem, zakaj je padla taka odločitev. Modna muha pač. Bil je le malo v uporabi, kar se tudi vidi iz fotografij, ki jih je posnel Miloš lani 2025. Imel pa je po oceni serviserja tovarniško napako. Luščila se je barva v rezervoarju in mašila dotok goriva. Danes je kot nov. Popravil ga je »ati« vnukinje Ane, ki živi v Trnju pri Pivki, kamor je moped tudi odšel.

V prilogi je bilo podrobno navodilo o vzdrževanju in uporabi motorja.

Prikaz ene od strani – Tehnični opis Predpisane zahteve. Da bi kolo z motorjem ustrezalo osnovnim zahtevam varnosti, mora imeti:

1. Sprednjo zavoro,
2. zadnjo zavoro,
3. na sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste,
4. na zadnji strani rdečo pozicijsko luč z odsevnikom in zavorno luč,
5. zvočno signalno napravo oz. hupo,
6. izpušno cev z dušilcem zvoka,
7. dodatne stopalke za noge – če ima sedež za sopotnika in
8. prostor za pritrditev registrske tablice.

Pa poglejmo nekaj zanimivih detajlov. Moped ima vse kar imajo veliki!

Osebna izkaznica mopeda.

Sprednji »žlajf« (zavora).

Zadnji »žlajf« (zavora).

Sprednja luč v vsej njeni lepoti.

Brez hupe ne gre. Drugače ga ne bi opazili.

Izpušna cev oziroma »auspuh« Za boljše obveščanje pešcev in hitrejšo vožnjo so si iznajdljivi mladeniči omislili manjši lepotni poseg.

Znameniti nožni zaganjač oziroma »kurbel«. Nekoč so ročnega imeli tudi avtomobili.

Zanimivi detajli: Valj in glava motorja, svečka in zaporna pipa za gorivo. Tudi tu so umetniki, s tem da so pobrusili glavo, dosegli večjo poskočnost svojega konjička (motorja).

Brez komandne plošče ne gre.

Le kdo se je zamislil rezervoarje, sama potrata.

Zaključek!

Sam sem imel priložnost podrobno spoznati ustroj in delovanje podjetje Tomos kot presojevalec SIQ v ekipi, ki je opravljala redno presojo »Sistema kakovosti po ISO 9001« (certifikat pridobili 1998, nadgradili 2003 – št. Q-166) In »Sistema ravnanja z okoljem ISO 14001« (certifikat pridobili leta 2002 – št. E-062). Družba Tomos d.o.o. je bila del Korporacije Hidria. Tomos je leta 2004 slavil 50. obletnico ustanovitve.

Osnovna dejavnost družbe Tomos d.o.o. in hčerinskih podjetij Hidria IP in RTC je bil razvoj, proizvodnja in trženje:

• dvokoles lastne blagovne znamke TOMOS (Program Dvokolesa)
• komponent za dvokolesa in moto industrijo (Program Komponente)

Vendar pa je obdobje 2005 – 2007, ko sem bil v ekipi presojevalcev, tudi obdobje vedno večje krize v poslovanju Tomosa. Večji udarec je prišel leta 2005, ko je poslovno sodelovanje odpovedala družba IKEA. Glede na poznavanje iz presoj lahko rečem, da poteza Ikeje ni bil osamljen primer.

Tako je Tomos kot nosilec razvoja Kopra in okolice počasi ugašal. Ostali so le še spomini in vrsta mopedov, ki še vedno živijo in entuziasti z muzejskimi zbirkami in ohranjanju spominov na naš TOMOS.

Slovarček:

• SIQ: Slovenski institut za kakovost in meroslovje
• Hidrija IP d.o.o.: invalidsko podjetje
• RTC d.o.o.: Razvojno tehnološki center.

Viri:

• Wikipedija Tomos
• Tomos – (samo še) legenda. Boris Šuligoj, časopis Delo
• Poslovnik – uvod  2004
• 20 let TOMOSA
• 25 GODINA TOMOSA

Kraj: Rakek
Datum: 14. 2. 1986
Avtor: neznan, Miloš Toni
Zbirka: Miroslav Juvančič, Samo Strle
Fotografirano: 29. 11. 2023
Oblika: predmet, fotografija