1971 Ljubljana – Študentsko naselje

Do nastanitve v Študentskem naselju pod Rožnikom v Ljubljani ni bilo prav enostavno priti. Po končani TŠSS leta 1969, se nas je kar nekaj vpisalo na Fakulteto za strojništvo. Tisto leto so reorganizirali študij strojništva v višješolsko in univerzitetno smer. Veliko dijakov tehnične šole nas je bilo prej v internatu na Vidovdanski ulici in prva misel pred študijem je bila selitev v Študentsko naselje ali Akademski kolegij. Z bratrancem Tonetom sva bila v naselje sprejeta v prvem razpisu. Teoretično super. Vendar se stare bajte niso tako hitro odločale za izselitev iz naselja, kot je bilo predvideno. Študij se je rad zavlekel, po sredi je bila kakšna mlajša kolegica, enostavno so vlekli in velikokrat postali ilegalci. Mi bruci z odobrenim bivanjem smo jim dali svoje ime v dobri veri, da bodo čim prej končali in nam res prepustili mesto. S Tonetom sva bila v začetku prvega letnika tako na čakanju pri Borovcovih iz Nove vasi, ki so imeli hišo na Gerbičevi ulici. V naselje sva hodila na kosilo in večerjo.

Čez zimo se je le naredil prostor in vselila sva se pod Rožnik v 4. blok. To je bil pravi čebelnjak študentov vseh študijskih smeri, razen medicine, narodnosti in uspešnosti študija. Po krajšem bivanju v četvorki je Tone dobil cimra Jovota, študenta gradbeništva iz Like, Živko, najin kolega iz tehnične šole in internata, se je po bivanju v steklenki vselil k Hiđiju, Palestincu, dolgoletnemu študentu farmacije, jaz pa sem se po četvorki preselil h Stojanu, študentu ekonomije s Krasa. Študija strojništva na novo postavljeni višješolski smeri smo se resno lotili.

Poleti 1971 smo bili že izkušeni naseljaši, višja šola je šla počasi h koncu in lepo nedeljsko popoldne smo izkoristili za sprehod po naselju in čez Tivoli v mesto. Irena, takrat sva bila že resen par, nas je z bratovim fotoaparatom, ki ga je prinesla od doma, slikala med 1. in 3. blokom. Postavili smo se ob skulpturo “Spomenik mladosti”, ki jo je v marmor izklesal makedonski kipar Branko Koneski že leta 1967 in je takrat edina stala v naselju. Na levi torej stoji Živko Kavs, v sredini Tone Mazij in jaz na desni. Oblekli smo se za nedeljski popoldanski sprehod, Živko in Tone obuta v takrat moderne špagarce, jaz v usnjene tržaške čevlje, vsi v hlačah na zvon in lahkih majicah. Frajerji.

Še nekaj o skulpturah. Študentska forma viva je naselju pod Rožnikom pričela nastajati poleti l. 1971, torej v letu našega fotografiranja. Prej je stala le skulptura Koneskega. V tistih letih je bilo Študentsko naselje središče novih gibanj med študenti Univerze v Ljubljani, ki je bila edina v Sloveniji. L. 1968 je bil v 8. bloku ustanovljen Radio Študent, sledila je študentska organizacija Forum, v menzi so se odvijali koncerti, plesi, brucovanja in predavanja. Poleti 1971 je zaživelo študentsko kiparsko srečanje, ki je nato več let pod Rožnik privabljalo študente kiparstva iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. Nastala je nova Forma viva – park sodobnih skulptur in stopila ob bok takrat že uveljavljenih postavitev v Kostanjevici na Krki (skulpture v lesu), v Seči pri Portorožu (istrski kamen), Ravnah na Koroškem (jeklo) in Mariboru (beton). Pod Rožnikom je tako nastalo 23 skulptur, večinoma iz bosanskega kamna “bihacita”. Nekaj so jih v poznejših letih preselili v park miličniške šole v Tacnu, nekatere pa so postale tudi žrtev nove “lepe slovenske navade z imenom vandalizem”. Večina skulptur je le preživela in bila pred nekaj leti obnovljena in očiščena, saj bo letos že 55 let od tega našega sprehoda, slikanja in prve Forme vive.

Žal smo se ob slikanju malo nerodno postavili, da se ne vidi skulptura moškega in ženske v celoti. Avtor Branko Koneski jo je torej izklesal v marmorju v času, ko je na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti opravljal specialko. Njegovo avtorstvo se je nedvoumno ugotovilo šele v samostojni Sloveniji preko makedonskega veleposlaništva in dokumentacije hčerke tega, danes že pokojnega kiparja.

Po opravljenem Višješolskem študiju na FS smo se leta 1972 vsi trije kolegi takoj zaposlili. Živko v AET Tolmin, kjer je bil dolgo uspešen direktor, sedaj upokojenec in sva se danes slišala po nekaj letih, Tone in jaz pa v Kovinoplastiki Lož. Letos bo poteklo 25. let od Tonetove prezgodnje smrti.

Danes me je Irena spomnila na anekdoto o živahnem Živkotu. Zgodaj zjutraj jo je neprespan mahal iz ženskega 3. bloka, v svoj 4. blok. Dekleta iz 1. bloka so skozi okna drezala vanj, od kod že tako zgodaj? Bil sem na Zavodu za raziskavo material, se je hitel izmotavati. Ha, ha … Vse za pravi material!

Po 9. mesečni zaposlitvi v Ložu sem opravil diferencialni izpit in sam od treh kolegov nadaljeval študij na univerzitetni smeri strojništva. Ponovno sem bil v 4. bloku, ki je postal prava notranjska ambasada. Živko in Tone sta bila v tem času tudi aktivna. Preden sem jaz končal študij, sta se oba poročila in že imela prvorojenca. Strojniki smo bili takrat iskana roba.

Slovarček:

• TŠSS: Tehnična šola za strojno stroko
• stara bajta: star, verziran študent, velikokrat tudi pavzer
• ilegalci: neuradni stanovalci naselja, največkrat na tuje ime 
• četvorka: manjša soba za 4 študente
• steklenka: provizorična soba na hodniku za 6 stanovalcev
• špagarce: lahki pleteni čevlji

Viri:

• Študentska forma viva v Ljubljani; Matic Ferlan 2019
• Wikipedija

Kraj: Ljubljana, Študentsko naselje
Datum: Poletje 1971
Avtor: Irena Počkaj, por. Mazij
Zbirka: Irena in Lojze Mazij
Skenirano: 2. 10. 2025
Oblika: fotografija