1974 Ljubljana – Študentsko naselje, blok 4
Na zadnji strani ovitka osnovnošolskega spričevala, ki sem ga v trajno last dobil ob koncu osnovne šole leta 1965 je pisalo:
“Prvič: Vaša naloga je, da se učite. Le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini”. TITO
Danes ima naselje 14 domov, telovadnico, restavracijo, igrišča, ambulante in znameniti Radio Študent. V tem naselju je bila v naših letih zbrana študentska populacija iz vse Slovenije, zamejstva, veliko študentov iz drugih jugoslovanskih republik in seveda iz takrat prijateljskih, neuvrščenih držav Azije in Afrike od Nepala do Konga in arabskih držav.
Za naš notranjski kotiček je v tem čebelnjaku mladine veljal 4. blok – sobe z balkonom proti središču naselja – 227, 228, 229, 230. Prvi je vrgel sidro na te balkone Babnopoljec, strojnik Jože Troha že pred letom 1970. Počasi smo nato “po vezah in poznanstvih” v ta znameniti blok prihajali Tone Mazij, Lojze Mazij, Danilo Ponikvar, Lojze Škrabec, Rudi Debevec, Janez Zabukovec, Jože Funda, Polde in Matija Mišič, Janez Mišič, Slavko Klančar, Silvo Bavec …
Večina prav v sobe s tem balkonom. Tu smo se privadili študentskemu življenju, cimrom, stalnemu sodčku piva, kavi, večernemu in nočnemu taroku ob Radiu Študent in radiu Luxemburg, se veselili po opravljenih izpitih, tudi kakšno zapeli in po spodrsljajih lizali rane v podmornici. Tu so se vnemale krajše pa tudi resnejše ali trajne zveze z dekleti, ki smo jih moško prediskutirali in si delili nasvete. Tudi danes po 40. letih lahko rečemo “študentska je bila najlepša”.

Za pavze med učenjem ali sproščeno druženje je bil balkon idealen kraj s čudovitim razgledom na dogajanje v naselju. Moja cimra sta bila Jože Troha, ki je v sobi zapustil znamenito zbirko pivovarniških podstavkov in polhovih kožic, ter nato Janez Zabukovec – Đon, ki je v sobi podedoval tudi rdeč tepih, prinešen menda od”Katrce“ali kar iz cerkve na Rožniku.

V ozadju je zgradba telovadnice, del skulptur”forme vive” in restavracija.

Slovarček:
- cimer: študentski sostanovalec
- podmornica: učilnica v kleti 5. bloka
- četvorka: soba za štiri študente, v kateri so večinoma stanovali bruci
- bruc, brucka: študentje in študentke 1. letnika
- Upim: znana tržaška trgovina
- Katrca: znana gostilna v Rožni dolini ob Študentskem naselju
Viri:
- Lojze Škrabec
- Irena Mazij
Kraj: Ljubljana, Velike Bloke
Datum: pomlad 1974
Avtor: Irena Počkaj por. Mazij
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 14. 10. 2013
Oblika: fotografija
Stiri leta sem v tem bloku prezivel tudi sam. Soba 132, ravno pod tem balkonom. Lepa so bila ta studentska.
Kar precej notranjskih študentk pa nas je stanovalo v 1. bloku. Imele smo tudi dvojni balkon, vendar ni bil tako znamenit kot ta v 4. bloku. Seveda pa smo ga tudi me večkrat obiskale. Bil je prava moška trdnjava.
V četrtem bloku sem bil 1973-77. Najprej sem bil en mesec v skupinski sobi, potem eno leto v štirki, potem pa sem se preselil na 218 k Rajkotu Palčiču iz Metlan.
Tale prispevek zasluži še kakšen komentar. 🙂
Koncno ena slika iz tistih casov, ki jih jaz poznam samo po pripovedovanju, kajti studirala sem v Mariboru in tako izgubila marsikateri stik.
Rajkotov cimer je bil v 4. bloku tudi rakovčan Marjan Braniselj.
Na opisanem balkonu je v sobi 230 do leta 1972 dalj časa stanoval pozneje znani slavist in univerzitetni predavatelj primorec dr.Zoltan Jan. Bil je dvakratni prejemnik študentske Prešernove nagrade. Tudi tako resen študent se ni ogibal čarov balkona v 4.bloku. Pozneje je postal predsednik Slavističnega društva Slovenije, član znamenite Škrabčeve ustanove……,itd. Nenezadnje je bil tudi štiri mandate član Državnega sveta.
Ja, zamenjal sem Marjana Branisla.
Prav moram dodati 🙂 V štirki sem bila tudi jaz – par mesecev v jeseni 2006, preden sem jo popihala v petko prvi štuk, petko drugi štuk in na koncu v enko. Ja, dandanes bloki niso več ločeni po spolu.