1950 Rakek – Najden

Po objavi prispevka Trije modri se je oglasila gospa Marija Pakiž iz Martinjaka. Pozna zgodbo o najdenem otroku. Njej jo je povedala tašča. Slika je iz leta 1950. Nastala je na Rakeku.

Hiša Martinjak 40 je stala pod Slivnico na robu gozda. V njej je živela Jera Rožanc, prababica Janeza Rožanca. Po domače se je reklo pri Susmanovih, danes je to Miščeva hiša. Neko noč je zaslišala otroški jok. Šla je pogledat. Pred vrati je v košari za krompir ležal otrok, zavit v deko. V košari je bil tudi kos starega škrnicla in na njem je pisalo: »Krščen še ni.« Antonija ga je oskrbela in šla zjutraj s košaro na občino v Cerknico. Tam je povedala, da ga je našla, a ga ne more obdržati, ker ima že svoje otroke. Oblasti so našle na Rakeku družino, ki ga je vzela v rejo, občina pa je plačevala zanj.

Otroka je našla 24. aprila, zato so ga krstili za Jurija, ki goduje na dan (ponekod 23. Aprila).  Ker je bil najden v Martinjaku, je dobil priimek Martinjak. Ko je odrasel, si je ustvaril družino in pri hiši se je reklo »pri Najdenu«.

Gospa Marija, njen mož in jaz smo prišli do zaključka, da je dekle verjetno prišlo skozi gozd in otroka pustilo pri prvi hiši, ki jo je uzrlo, da je le ne bi nihče videl. Gotovo je bila precej mlada in neporočena. Na Rakeku se dandanes možaka nihče ne spomni niti ne ve, katera družina ga je vzela v rejo. Tisti, ki so ga poznali, pa so žal že pokojni.

Preiskala sem krstne knjige, ki so na voljo na spletu, pa podatkov o fantu nisem našla. Vidimo, da je zrastel v lepega fanta in pametnega možaka. V reviji Brivec, ki je izhajala v Trstu, pa razberemo, da je bil tudi zabaven. V dvanajsti številki revije je objavljen članek z naslovom Ribolov na Cerkniškem jezeru, ki ga je napisal Skuk (brez imena). Tam je omenjen tudi Najden, in sicer nekje na sredini prispevka.

»Eno noč so ravno čakali ribiči pri jami po imenu »rešeto«, to je največja jama v jezeru, a tudi najbogatejša rib. Čakali so, da upade toliko voda, da morejo potem loviti. Ker je pa bila noč precej mrzla zakurili so velik ogenj, a ribe, katere so imeli že nalovljene, so jih poskrili med bičje. Vse polno je čepelo ali ležalo Cirkničarjev, Jezercev, Dolenčev in Zevšanov okrog ognja, a med njimi je bil tudi nekdo z Rakeka po priimku Martinjak, a navadno so ga klicali »Najden«. Najden so mu zato rekli, kjer je bil v resnici najden v Martinjaku na cerkvenem pragu in priimek so mu dali Martinjak, krstnega imena se ne spominjam. Bil je eden prvih za povedati kako smešno, zato so ga ribiči potisnili prav k ognju, da ga ne bi zeblo, a največ pa zato, da jim bode zopet kako okroglo povedal. No! »Najden! Nocoj pa nam moreš kaj povedati, da nam prej čas mine,« oglasi se eden izmed ribičev. Najden je že komaj čakal, da bi mu kedo ponudil besedo, posebno ker je imel nekaj pod laktom.«

Notranjska je bila elektrificirana v začetku tridesetih let 20. stoletja. Pred tem so nočni čuvaji prižigali svetilke v Cerknici, hkrati pa so še klicali ure in bili znanilci nočnih požarov, neviht in drugih nevarnosti. Sprva jih je prižigal Kuskov Jože. Nasledil ga je Najden. Pred letom 1927 so bile svetilke na stenj, pozneje električne. Pred pojavom električnih svetilk je bilo delo nočnega čuvaja zahtevnejše. Poleg prižiganja in ugašanja luči je moral klicati še ure. Jože in Najden sta imela pred enajsto uro zvečer še dovolj časa, da sta obiskovala gostilne in pridno okušala žlahtno kapljico. Vsled tega se jima je včasih pri klicanju ure jezik zafecljal. Jurij je napovedal deseto uro, ko je bila že enajsta. Znašel se je in popravil: »Ne, ne, ura je že enajst …«
Celoten članek je na voljo na povezavi https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MKZOHPJX/fdd4f03e-366e-4a36-a2cb-5c44b70eb756/PDF

Viri:

• Marija Pakiž, Martinjak
• Brivec: brije trikrat na mesec (30. 04. 1900), letnik 6, številka 12. URN:NBN:SI:DOC-MKZOHPJX from http://www.dlib.si
• Kebe, T. Cerknica in njeni ljudje. Ljubljana: samozaložba, 1994.

Kraj: Rakek
Datum: 1950
Avtor: neznan
Zbirka: Andrej Gregorčič
Skenirano: 2. 3. 2021
Oblika: fotografija