1963/1993 Cerknica – Prapor Združenja šoferjev in avtomehanikov Cerknica (2)

Zgodovino ZŠAM nadaljujemo s praporom iz leta 1963, slikani sta prednja in zadnja stran.

Na skupni seji starega in novega UO ZŠAM Podružnica Cerknica dne 17. 3. 1963 je pod točko »Naloge ZŠAM v letu 1963« novi predsednik Jože Petrovčič predlagal nabavo prapora^* kljub trenutnim finančnim težavam. Za pomoč naj bi zaprosili podjetja.

V Glasu Notranjske maja 1963 je bil objavljen članek, v katerem je med drugim napisano sledeče:

Naše društvo se že sedaj pripravlja na praznovanje 13. julija – 20-obletnice prvega motoriziranega napada na Žužemberk, to je dneva šoferjev, ko nameravamo razviti društveni prapor, a ne vemo, ali bo to izvedljivo, ker nimamo finančnih sredstev. Zaprosili smo gospodarske organizacije za finančno pomoč. Med prvimi, ki so nakazali denar na naš tekoči račun, so bili: Kmetijska zadruga Cerknica, Kmetijska zadruga Loška dolina, lesni kombinat »Brest«, Trgovsko podjetje »Škocjan« Rakek in »Kovinoplastika« Lož. Društvo bo pripravilo za proslavo 13. julija slavnostno povorko v nedeljo, 14. julija 1963, dopoldne, popoldne pa tovariško srečanje.

Razvitje prapora je bilo 14. 7. 1963 na osrednji proslavi, ki je bila v tem letu še posebno slovesna, saj je sovpadala z 20. obletnico stanovskega praznika »13. julij Dan šoferjev in avtomehanikov«, ki je posvečen 13. juliju 1943, ko je bila v bližini Žužemberka ustanovljena prva motorizirana partizanska enota v Sloveniji. Čeprav je parado pokvarilo slabo vreme, so po paradi na proslavi razvili društveni prapor, sledila pa je šoferska veselica v Brestovi menzi.

Trakove so prispevali: (KUM) Boter prapora je bila Ljudska tehnika Cerknica. Trakove so prispevali še Republiški odbor ZŠAM Slovenije, Okrajni odbor ZŠAM Ljubljana in Podružnica ZŠAM Cerknica. V enem od zapisov je omenjen tudi AMD Cerknica:

Predvsem člani pa so prispevali še 20 zlatih in 66 srebrnih žebljičkov. Žebljički imajo obliko lipovega lista. Nanje je vgravirano ime darovalca. Spominski žebljički so pritrjeni od gornjega dela palice navzdol.

Drog z žebljički.

Prapor z vso opremo so naročili pri M. ERCIGOJ – VEZENJE v Ljubljani. Začasna cena računa za prapor z opremo je bila 127.446 din.

V podjetju Ercigoj že več kot 100 let prenašajo znanje iz roda v rod in tako uspešno združujejo osnovne tehnike vezenja s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, ki omogočajo izdelovanje vezenin najvišje kakovosti v svetovnem merilu. Prapori so umetnine, ki čez desetletja ohranjajo živo tradicijo ter občutek pripadnosti. Kakovostno izdelan prapor postane prepoznaven simbol skupnosti ter pomemben del njene zgodovine, ki s časom lahko pridobi tudi muzejsko vrednost.

V tem letu nabavijo tudi svojo prvo uniformo.

Neodvisna država Republika Slovenija je nastala 26. junija 1991. leta iz republike Slovenije, ki je bila tedaj v Socialistični federativni republiki Jugoslavije. To je bil čas, ki je prinesel tudi določene spremembe v delovanju našega združenja.

Prapor iz leta 1993, prednja stran.

Prapor iz leta 1993, zadnja stran.

Prapor iz leta 1993.

V letu 1992 smo člani ZZŠAM praznovali častitljivo obletnico 70 let Zveze šoferjev Slovenije (22. 2. 1922). Ob tej priliki smo razmišljali za zamenjavo našega prapora iz leta 1963. V poročilu o delu združenja v letu 1993 piše, da je bilo realizirano drugo pomembno področje, razvitje novega prapora.

Slovesnost je potekala v prijetnem okolju pri Lovski koči v Zelšah, ki se je zaključila z družabnim druženjem članov in njihovih svojcev z gosti ob dobri hrani, plesu in zabavi ob zvokih ansambla MBM. Slavnost je sovpadala s 50-letnico 13. julija 1943, ko je bil uveden praznik »Dan šoferjev in avtomehanikov« in 30- letnica od razvitja prvega prapora našega združenja. Prireditev in nakup prapora so s prispevki omogočila podjetja iz občine Cerknica in širše okolice ter člani z nakupom žebljičkov, in sicer 48 zlatih in 23 srebrnih. Tako podjetja, organizacije in posamezniki pa so se izkazali tudi, ko so prispevali dobitke za srečolov.

Srečolov! Dobitkov je bilo res obilo. Vrednost posameznega dobitka pa ni bila visoka. Namen srečolova je bila bolj zabava, popestritev samega srečanja in zbiranje denarja za nadaljnje delo na področju prometne varnosti in splošne aktivnosti združenja. Senzacija je bila najava, da je glavna nagrada »Hiša IKEA«. In res, v notranjem prostoru koče je bila, mislim da na peči, velika otroška kartonska hiša, ki jih je izdeloval Valkarton za podjetje IKEA. Uspeh je bil zagotovljen. Ker je vsaka srečka zadela, so šle srečke kar dobro v promet. Tisti, ki ste srečolove že pripravljali veste, da se glavni dobitki iz neznanega vzroka (ali res?) v zadnjih vrečkah. Za hišo se je zagrel eden od šoferjev in kupil kar nekaj srečk. Ko je ostalo v zadnji vrečki še slaba polovica srečk, je te vse kupil ta šofer. Potem pa razočaranje. V vrečki ni bilo dobitne srečke za hišo. Pa tudi po objavi naj se javi srečni lastnik srečke, se ni javil nihče. Komisija je sklenila glave in odločila. Hiša pripada šoferju, ki je kupil največ srečk. Veselje je bilo nepopisno.

Posnetek je nastal ob zaključku razvitja prapora. Levo praporščak iz ZŠAM Logatec z njihovim praporom, na sredini takratni predsednik ZŠAM Cerknica Miroslav Juvančič, desno praporščak ZŠAM Cerknica s pravkar razvitim praporom Lado Mulec.

Se nadaljuje!

^* Prapor je zastava, na kateri so navadno izvezeni simboli, obšita pa je z zlato okrasno vrvico ali zlatimi resami. Predstavlja neko društvo oziroma organizacijo. Nekdaj je prapor pomenil zastavo na splošno. V cerkvi se kot prapor uporablja sorodna bandera.

Prapori so v Evropi razširjeni od časov Rimskega imperija, kjer so bili v uporabi predvsem v vojski, vezeni prapori pa so razširjeni od srednjega veka, ko so se z njimi predstavljale plemiške družine. Na območju Slovenije so vezeni prapori prisotni vsaj od časa avstro-ogrske monarhije. V Muzeju v Kobaridu tako razstavljajo originalni vezeni Avstro-Ogrski prapor, ki se je ohranil še od časov prve svetovne vojne, ter popolno repliko, ki jo je že v samostojni Sloveniji izdelalo Vezenje Ercigoj.

V Kraljevini Jugoslaviji so prapori postali pomembni simboli društev. Največji razcvet pa je vezeni prapor na Slovenskem dobil po drugi svetovni vojni, ko je praktično vsako društvo moralo imeti svoj prapor. Takrat se je tudi izoblikoval značilni slovenski vezeni prapor, ki je za razliko od nemškega kvadratnega prapora pravokotne oblike in manjših dimenzij. Svoje simbole so v tistem obdobju na praporih razprostrli sindikati, posamezna društva, predvsem pa borčevska veteranska društva.

Sam prapor je izdelan dvostransko, torej se vsaka stran prapora izdela (izveze) posebej, prapor pa se nato sešije skupaj v celoto. Prav zaradi tega se prapor na koncu zaključi z zlato vrvico ali resami. Material, uporabljen za prapor, mora biti trpežen, saj društva prapor nosijo in uporabljajo tudi 50 let, in material mora zdržati vsa ta leta uporabe, ne da bi se izrabil ali zbledel. K praporu sodi tudi dodatna oprema: drog s kovinsko (po navadi pozlačeno) konico, na katerega se dodajo pozlačeni lipovi listki, na katerih so vgravirani sponzorji in darovalci, vreče za shranjevanje prapora, spominski trakovi darovalcev in podobno.

Prapor praviloma nosi motiv, ki je tesno povezan z njegovim lastnikom. V srednjem veku so prapore opremljali predvsem z grbi plemiških družin. V Sloveniji je tradicionalno prva stran prapora opremljena s teksti, ki povedo, za katero društvo gre, ter z logotipom, ki predstavlja zvezo, ki ji društvo pripada. Druga stran prapora je v Sloveniji po tradiciji namenjena osrednjemu motivu društva, ki ga obkrožajo vogalni motivi. Osrednji motiv je lahko svetnik, zavetnik društva, slika pokrajine ali kraja, vezena slika živali ali drugi motivi, s katerimi se poistoveti društvo. Vogalni motivi so praviloma tihožitje stiliziranih rož, vejic in listov, ki so značilni za pokrajino, iz katere prihaja društvo.

Ker je uporaba vezenih praporov prešla iz stroge vojaške v splošno uporabo v društvih in podjetjih, so se tudi njihova oblika, način izobešanja in način nošnje spremenili. Oblika prapora in način izobešanja sta stvar izbire vsakega posameznega društva, če nista pogojena s statutom zveze, ki ji društvo pripada. Prapor se najpogosteje uporablja pri svečanih dogodkih in za predstavitev društva. Prapore društva uporabljajo tudi na pogrebih in ob praznikih. Prvo razvitje prapora je za vsa društva poseben dogodek, ki ga spremlja tudi svečanost – prapor namreč pooseblja društvo.

Prapori predstavljajo vrednote, kot sta čast in ponos, ter povezujejo generacije članov društva v skupno zgodbo. Je simbol društva, je izraz ponosa in tradicije. Predstavlja več kot simbol – je izraz identitete društva. Združuje člane in vidno predstavlja identiteto društva na javnih dogodkih.

Viri:

• Wikipedija
• Arhiv ZŠAM Cerknica
• Prometni vestnik
• Glas Notranjske
• M. Ercigoj – Vezenje

Kraj: Cerknica
Datum: 1963-1993
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 13. in 27.  3. 2026
Fotografirano: 28. 3. 2026
Oblika: predmeti, dokument, fotografija