1973 Titograd – Trobentač
Na sliki sem Slavko Červek, takrat Rakovčan danes Cerkničan, fotografiran na tečaju za trobentače JLA, med služenjem vojnega roka v Titogradu. Od takrat je minilo 52 let.
Bil sem junijska generacija 1973. Ob prihodu 11.6. 1973 na letališče Titograd, me je tam pričakal moj nepozabni prijatelj, takrat novopečeni podporočnik pilot Jože Udovič, doma z Unca. Zvečer me je pospremil v vojašnico Masline. Po prvi prespani noči so nas (»remadijo«) prepeljali v kasarno »Milovan Šaranović« v Danilovgradu.
Cerknica 1978/79 – Dekleta 8. c razreda
- Čepita: Marija Otoničar (Bečaje) in Betka Srnel (Sveti Vid).
- Stojijo: Marja Kovačič (Cerknica), Valentina Klančar (Osredek), Marina Urbas (Cajnarje), Marija Mahne (Begunje), Damjana Razpet (Zala), Žalka Tekavec (Zahrib), Miranda Hiti (Lovranovo), Romana Meden (Dobec) in Suzana Kopinč (Begunje).
1968 Rakek – Svetopisemske zgodbe
Kot sem že večkrat povedala, naša mama ni dala kaj dosti na knjige. Vedela pa je, da rada berem. Za vsak slučaj, da me ne bi prej indoktrinirali komunisti, mi je kupila tole Kratko Sveto pismo s slikami. Ker drugih knjig, razen Mohorjeve družbe, v hiši ni bilo, sem ga brala neprenehoma. Večkrat. Bilo je zanimivo in slike so lepe.
Neustavljivo me je pritegnila ta lepa fotografija iz zapuščine Franca Trudna, čeprav o njej ne vem ničesar – ne kdaj točno je nastala, niti kje, niti kdo je na njej, a mi je tako domača in blizu, kot da bi bila poleg, ko je bila posneta ali bi celo sedela v kočijci kot tretji otrok.
Nastala je nekoč v juniju ali juliju, ko se je natiški fižol v gredi zadaj že visoko povzpel, zlata rozga še ni zacvetela, mirabele ali cibore z drevesa pa so že snedli otroci in ptiči, če so sploh kaj rodile tisto leto. Plot iz ošiljenih lat je še nov, cel in pokončen, niti potemnel še ni.
1940 Rakek – Franc Mikuž
Na sliki je Franc Mikuž (28. januar 1924 – 1. januar 1943). Rodil se je očetu Francu in mami Ivani, roj. Lešnjak. Bil je stric moje najboljše prijateljice. Vprašala sem jo, ali lahko o njem kaj napišem za stare slike.
– Kaj boš pa napisala?
– Mi boš ti kaj povedala.
– Jaz vem le to, da je znal lepo peti.
1935 Sveti Vid – Razglednica
Zakaj bi telefonarili, pisali e-maile in sms-e, če pa lahko komuniciramo tudi drugače? Greš na pošto, kupiš razglednico, dopisnico ali pismo ter znamko, napišeš sporočilo, ga oddaš na pošto in potrpežljivo čakaš na odgovor. Ko pošto prejmeš, jo z »rajsnedlom« pritrdiš na omaro ali podobno leseno podlogo (danes z magnetkom na hladilnik), da ne pozabiš. Tudi tako se da vse dogovoriti.
Seveda je bilo tako včasih – za medsebojno obveščanje, voščila ob praznikih ter tudi v poslovne namene so se ljudje posluževali pošte. Telefoni in računalniki še niso obstajali, avtobusi so vozili redko, avtomobilov pa skorajda ni bilo. Ljudje so razdalje med kraji premagovali večinoma peš, nekateri s kolesom ali pa kar s konjsko vprego. In če ne bi bilo tako, tudi tega prispevka ne bi sedaj napisal.
1976 Lož – Šerinov stric
Še enega Ložana, ki se je vtisnil spomin Loža in Loške doline je treba vsaj omeniti. Čeprav ga sama nisem poznala, pa so Ložanje večkrat pripovedovali o njem in ga omenjali predvsem v zvezi z njegovo vlogo med vojno.
Janez – Ivan Kotnik, Šerinov iz Loža je bil v mladosti rudar v Minnesoti, ZDA, kjer je v nesreči izgubil vid, potem pa do smrti živel v domačem kraju. Rojen je bil leta 1865 18851, kljub invalidnosti je dočakal 80 let, pokopali pa so ga 14. 3. 1965 v Ložu.
O njem je leta 1976 izšel članek, ki si ga je njegova nekdanja soseda shranila do danes. Fotografije je posnel Edi Šelhaus, ki je napisal tudi besedilo. Takole so bile videti fotografije in sam članek:
1956 Stuttgart – Mercedes in Britta Bilač
Fotografijo proizvodne linije slovitega avtomobila Mercedes je posnel Rolf Unterberg leta 1956, našli smo jo na spletni strani Piximus, kjer ‘zbirajo najboljše fotografske kolekcije’.
O teh limuzinah povprečnemu Slovencu ni kaj razlagati, mnogim predstavlja poleg prevoznega sredstva tudi statusni simbol. No, dva drobca bosta morda zanimiva. Bogati avstrijski poslovnež judovskega rodu Emil Jellinek, navdušen nad avtomobili proizvajalca Gottlieba Daimlerja, ki jih je prodajal, je zahteval, da dobijo ime po njegovi hčerki Mercedes, tedaj še otroku. Leta 1901 je bil predstavljen Mercedes 35 HP, ki je postavil nova merila v avtomobilskem svetu. Trikotna zvezda v krogcu pa ima drugačno preteklost. Leta 1889 je Gottlieb Daimler poslal svoji ženi razglednico, na kateri je z unikatno zvezdo označil svoj dom na zemljevidu. Ob tem je zapisal, da se bo ta zvezda povzpela nad industrijski imperij. Sinova sta se leta 1909 spomnila na to razglednico in trikrako zvezdo namestila na vse avtomobile novega podjetja.
Begunje 1952/53 – Otroci V., VI. in VII. razreda
Šolski upravitelj in učitelj Milan Otrin in učenci V.,VI. in VII. razreda v šolskem letu 1952/53. Kot upravitelj je skrbel tudi za zapiske v šolski kroniki. Pa poglejmo nekaj njegovih zapisov.
1924 Planina – Dr. Stanko Perpar
Dr. Stanko Perpar se je rodil 25. januarja 1899 v Planini pri Rakeku. Osnovno šolo je končal v Tolminu, gimnazijo obiskoval v Gorici. Poleti 1915 je morala družina zaradi Soške fronte zapustiti Tolmin. Preselili so se v Ljubljano. Tu je predčasno (zaradi vojne) maturiral leta 1917.
Stare slike 