Folklorna skupina glasbene šole Rakek leta 1962 ob nastopu na krajevnem prazniku.
- Prva vrsta: Ivo Raljevič, Vinko Zalar, Franc Steržaj, Jože Udovič.
- Druga vrsta: Varja Hace, Meta Lukan, Metoda Urbas, Milena Ivančič.
1934 Velike Bloke – Petronova družina
Trilogijo Jerneja Anzelc- Petronovega iz Velikih Blok, ki smo ga najprej spoznali kot cesarskega vojaka na fronti v Galiciji, nato kot rudarja in delavca v daljnem Coloradu zaključujemo z družinsko sliko iz leta 1934 v domačem kraju. Pri katerem fotografu so se dali ovekovečiti na sliki, ni napisano. Najbrž je fotograf za popustitev napetosti ob slikanju povedal kakšno okroglo in pri hčerki Marici izvabil skrivnostni nasmešek v sicer strogem trenutku slikanja.
Alojz Tomec je na zadnjo stran slike, ki ji je za kuliso zasnežena Racna gora tja do Petelinjeka, napisal letnico 1935 in opombo, da gre za snežniško tovarno z mostom za krle. Da je bila žaga Marof last snežniških gospodov je znano, kaj pa je most za krle, ki jim mi rečemo krcli ali hlodi in čemu je služil, mi ni znano. Morda lahko pomaga kdo od bralcev. Domnevam, da je na sliki most za krle tista mrežasta reč s hišico v ospredju. Spominjam se, da je bil okoli leta 1955 na placu v tleh jarek, v katerem so se premikale debele verige, na njih pa so se pomikali hlodi proti žagi, ki je bila v leseni stavbi na sliki. Možje so v tisti jarek s cepini in henduki nameščali hlode, da so odpotovali do žage. Je bil most na sliki morda zaščita tistega nevarnega jarka? Vdam se, pojma nimam. Če kdo ve, naj prosim pove …
Tako sem zapisala prvi dan, a že naslednjega dne sem srečala človeka, ki je vedel, kaj je bil ta most: naprava, po kateri so potovali hlodi s krlišča do žage tako, da ni bilo treba vsakega posebej ročno spraviti do rezil, ampak je to napravil ta tekoči trak oziroma vlačilec z verigami in klini. Delavci so hlod samo položili nanj, naprava ga je prenesla do mostu, ga s kavlji dvignila na višji nivo in od tam postopoma odvlekla do žage. Naprava je bila velikanska pridobitev za žago in olajšava pri težkem, zamudnem in nevarnem delu, Alojz Tomec pa jo je s svojim nezmotljivim občutkom za pomembne dosežke fotografiral. So jo zagnali leta 1935 ali že kaj prej?
Še ena zanimivost je na sliki: desno od obeh stavb stoji veliko drevo, janc po domače, domnevno jagnjed. Pod njim je v strugi Obrha neusahljiv izvir vode, Suodel, ki tudi v najhujši suši ni presahnil in so k njemu prihajali po pitno vodo od vseh strani, po izročilu celo z one strani Javornikov. Do njega so bile v skalo vklesane kamnite stopničke, ki so bile navadno globoko v vodi ali celo povsem nevidne. V normalnih razmerah je bila tukaj, v Suodlu, najgloblja voda v vsem Obrhu in z janca na sliki so v Suodel med kopanjem v Olariji prišli skakat najpogumnejši fantje, največkrat člani TVD Partizan Stari trg.
Begunje 1974/75 – 4. razred
Razrednik Janez Petrič in 4. razred, slikan na cesti ob šoli v Begunjah. V ozadju se vidi Jankotova hiša, kjer je bila nekoč tudi šola, gostilna in trgovina.
1924 Benete – Namretov Rafael
Na stari sliki je mamin stric oziroma brat njenega očeta Namretovega Antona in najmlajši otrok v družini.
1956 Rakek – Cigaretnica
Srebrna cigaretnica je že malo obrabljena vendar kljub temu lepo ohranjena. Pripada mojemu nezakonskemu možu. Z njo je lovil punce. Pred tolikimi leti, se ne pove, koliko jih je, je redko katero dekle motilo, če je fant kadil. Če je pa ne šank ali mizo vrgel še avtomobilske ključe, je pa že skoraj zmagal. Če ni bil popolnoma lesen.
1976 Cajnarje – Prireditev na Okroglici
Leto prireditve je določeno po velikosti šolarjev s pomočjo šolskih slik. Takole so šolarji v času Jugoslavije sodelovali na raznih prireditvah. Pionirske kapice, za vratom privezane rdeče rutice, petje in recitacije.
Rakek 1959/60 – Sedmi razred
Klasična pozicija fotografiranja učencev pred glavnim vhodom šole na Rakeku. Po oblačilih sodeč, je slika nastala v spomladanskem času leta 1960. Več veselja na sliki so pokazali fantje. Dekleta pa so že precej resna, saj so že prave dame. Zanimivo bi bilo vedeti vzrok fantovskega veselja.











