1932 Dult – Za spomin Julijani Perko
Na fotografiji je verjetno osebje zdravilišča v vasici Dult na avstrijskem Štajerskem v bližini Gratkorna, kjer je živela Anna Schwabl (rojena Ana Perko v Dražen Vrhu v Slovenskih goricah) sestra mojega starega očeta Perko Valentina. Valentin Perko (Dražen Vrh) in žena Antonija (rojena Ileršič, Ovčarjeva z Rakeka) sta imela štiri otroke: najprej dvojčici 28. januar 1908, ena je umrla ob porodu, druga, ki je preživela, je bila Julijana; sledil jima je 4. junija 1910 sin Franc, moj oče, 19. septembra 1912 pa še Terezija, ki je umrla zaradi prehlada, stara le dobro leto, 1. novembra 1913. Moj oče Franc je večkrat povedal, da se je sestrice Terezije spominjal predvsem po tem, kako je bila tedaj lepa, bila je vsa v cvetju. Otroški pogled pač, imel je le dobra tri leta. Julijana je bila bolehna (tuberkuloza), in verjetno se je zdravila, ali pa le obiskovala okrevališče v vasici Dult, tri kilometre oddaljeni od Gratkorna, kjer je bivala njena teta Anna Schwabl. Da je lahko prišla iz Jugoslavije v Avstrijo, je potrebovala dovoljenje občine, kjer naj bi prebivala. Župan občine Gratkorn je 24, septembra 1931 dovolil Anni Schwabl (rojeni Perko), ki je tam opravljala poklic babice, da ji pride za nedoločen čas pomagat pri gospodinjskih opravilih nečakinja Julijana Perko iz Unca 4 (prav bi bilo Slivice 4) pri Rakeku. Po vsem sodeč, so v prošnji za preselitev napisali pomoč v gospodinjstvu namesto zdravljenja.
Cerknica 1977/78 – 7. c razred
Prispevek je napisal: Dejan Vončina, januar 2025.
Viri:
- Edi Šelhaus: »Partizanski fotokronist Rihard Mlekuž – Riko«, Svobodna misel, 22. 11. 2002, 18.
Kraj: Slovenija
Datum: 1944
Avtor: Ciril Brvar, Rihard Mlekuž
Zbirka: Črtomir Brvar
Skenirano: —
Oblika: datoteke
1956 Lož – Loški otroci na perišču
Otroke iz Loža je na vaškem perišču leta 1956 fotografiral Tone Prevec, oče enega od njih.
Najbrž je bilo pozno jeseni, vsaj sodeč po suhi koruznici v ozadju in otroških visokih čevljih s toplimi nogavicami iz domače volne, pa po jopah in kapah. Sestrici, od katerih mlajša hodi v prvi razred, sta enako oblečeni in s pentljama na glavah, lepo pripravljeni na slikanje. Za njivami in gmajno je mogoče slutiti cesto proti Bloški Polici, tam spodaj nekje pa se skriva Mrzla jama, v kateri izvira Brežiček. Zadaj se vzpenja Kamni hrib.
Ni čudno, da se mnogo zanimivih prispevkov v vseh tiskanih medijih začne z atraktivno žensko sliko. Človek hitro in z zanimanjem preleti vsebino, ker si na tiho obeta kaj pomembnega. In tako imamo danes v uvodu čudovit portret Vladimire Kraševec, kot ga je posnel fotograf Žnidaršič – Bajček l. 1984. Sama je na zadnjo stran slike kot svojo starost ob fotografiranju zapisala kristusova leta. Pojdimo po vrsti.
1946 Jugoslavija – Obesek in vinjak
Na sliki je obesek za ključe z logom Navipa. Zapisana je letnica 1848. Tega leta je Avstrijec Bruno Mauser ustanovil prvo vinsko klet v Zemunu.
1963 Ravnik – Jurij Zupančič (2/2)
Pred hišo v Ravniku 17 leta 1963, po vrnitvi iz Apaške doline, so se zbrali oče Jurij in mama Angela ter vsi še živeči njuni otroci.
- Sedita mama Angela in ata Jurij.
- Stojijo hčerke: Ljudmila, Angelca, Marija, Frančiška in
- sinovi: Milan, Vladimir, Stanislav, Janez.
To je bilo verjetno prvo srečanje mame Angele in ata Jurija s svojimi še živečimi hčerami in sinovi v hiši Ravnik 17. Takih srečanj pa je bilo kasneje še več, saj so se vsi radi vračali na svojo rodno Bloško planoto.
1960 Iška – Kako čez vodo
Bilo je v zgodnjih 60-ih in zagotovo sredi vročega poletja. Zaposleni v Kmetijski zadrugi Begunje so se odpravili na sindikalni izlet. Niso šli prav daleč, saj se takrat ni hodilo v oddaljene in drage destinacije. Do Svetega Vida jih je nekdo zapeljal, nato pa so se peš spustili proti Iški. Ob toku tega izredno mrzlega potoka so pot nadaljevali proti Peklu pri Borovnici in se nato z vlakom vrnili domov.
Begunje 1954/55 – Otroci IV. razreda
Otroci IV. razreda, s tovarišico Heleno Otrin, slikani na stopnicah pred osnovno šolo v Begunjah, v šolskem letu 1954/55.
Ilustracijo razglednice je izdelal Anton Koželj, slovenski slikar in ilustrator (* 10. januar 1874, Kamnik, † 14. junij 1954, Ljubljana), avtor pesmi Krvavo solnce pa je Rudolf Maister.
V slovenskem prostoru so bile zelo pomembne vojno propagandne razglednice Vojska v slikah, ki jih je tiskala Katoliška tiskarna in jih je poleg Bogoljuba založil časopis Ilustrirani Glasnik, ki je izhajal v Ljubljani. Zelo priljubljene so bile med slovenskimi vojaki v prvi svetovni vojni. Ob začetku bojev na soškem bojišču je med slovenskimi prebivalci vojna postala pravični boj za obrambo domovine, tako da je bila propaganda dodatno podkrepljena z narodnozavedno poezijo Simona Gregorčiča in Rudolfa Maistra. Prva skupina 16 razglednic v posebni kuverti in s »seznamom 1. zbirke« je izšla že novembra 1914. Izhajale so po skupinah, ki so jih oglaševali časopisi in so bile deloma in nedosledno oštevilčene. Zadnje so izšle marca 1918, njihova zadnja znana številka je 140.
Povečini so prikazovale, v bolj prefinjeni obliki zaradi nevarnosti cenzure, protivojno razpoloženje in domoljubje. Ilustracije za razglednice so prispevali Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Anton Koželj, Ivan Vavpotič, Helena Vurnik in Valentin Hodnik.
Stare slike 