1935 Kozarišče – Trudnova Micka
Trudnava Micka pr brjeznә
Trudnova Micka – Marija Truden doma iz Kozarišč.
Izvir za gradom Snežnik domačini imenujemo Brezno.
Fotografijo so napravili pri izviru Obrha za gradom Snežnik. Tam je hladen, vlažen in temačen kraj, a v poletni pripeki nudi prijetno osvežitev. Samo poleti je tam dovolj svetlo, da je lahko nastala ta fotografija.
Tehnika takrat ni dovoljevala kratkih časov ekspozicije, še posebno ne v globoki senci za gradom. Micka se je morala potruditi, da je ostala negibna. Zato pa se je curek lepo narisal, lepši bi ne mogel biti.
____________________________________________________________
V Brezno hodimo domačini po izvirsko vodo za pitje. Mogoče jo je tudi Micka po slikanju nekaj odnesla domov. A voda ni pitna celo leto. Dobra je samo, ko je vodostaj primeren. Če je vode premalo in je tok prepočasen ali ga sploh ni, voda ni pitna. Če je vodostaj previsok, pa tam ni preveč varno hoditi (naj varnu tam brklat).
V deževnih dneh kraj deluje kar precej strašljivo. Meglice, hlad, vlaga, temačnost, šumenje in bobnenje vode – kot v kakšni grozljivi pravljici. V času obilnega deževja pa tu nastane prava bruhalnica snežniških podvodnih voda. Stari ljudje so nas otroke strašili, da nad Breznom straši krvavo stegno. Nikoli se nisem dokopala do razlage, kaj naj bi to bilo. A slišati je bilo strašljivo, še posebej, če sem krvavo stegno v mislih povezal z nevarnim prepadom ob sprehajalni stezici, ki je speljana nad Breznom.
»Ne hodi tja, tam straši krvavo stegno«, je bilo dovolj, da sem kot otrok vse potke okrog gradu neštetokrat prehodila, le to nad izvirom sem vedno izpustila. Uporabljala sem jo le v spremstvu staršev, pa še takrat nisem bila povsem brezbrižna.
____________________________________________________________
 |
Sama se je spomnim kot zanimivo sosedo. Stara mama mi je večkrat pripovedovala, da je bila Mica lepotica, ki se je rada lepo oblekla (finu štimala, zrihtala). Ta fotografija potrjuje njene besede: “Vajš, k’ punca se je znala nuasәt”. |
 |
V mojem spominu iz njenih poznih let je ostala kot edina gospodinja, ki je tudi okrog hiše nosila čist, bel predpasnik. Zdaj vidim, da je to navado obdržala še iz mladih let. Šulәnce je imela kot prava manekenka. S petkami, paščkom in lakasto špico in opetnikom. Čevlji so čisti, kot se za damo spodobi. |
 |
Slikal pri gradu Snežnik. Kdo, so pa pozabili napisati. |
Kraj:Pri gradu Snežnik
Datum: neznan
Avtor:neznan
Zbirka: Janez Truden
Skenirano: 6. 1. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Krvavo stegno je bilo tudi v Tilovi jami v Vodonosu. Strašna zver je to morala biti, ker smo se je otroci tako bali, vendar hkrati tudi zelo učinkovita. Na ta način so nas starši obvarovali, da nihče ni šel sam do vode, ali na kopanje, kjer bi lahko utonil. Zver bi te požrla ali odnesla, le če sam šaril tam okrog, če sta bila vsaj dva otroka in to eden malo večji ta pošast ni imela moči.
Tole Krvavo stegno je bilo pa zelo premično. Tudi v Begunjah je bilo, v apnici za šolo.
»Krvavo stegno je velikanski strah, ki lahko poje celega človeka. Čim večji je hudodelec, tem večje je krvavo stegno. Barve je rdeče kot velikonočni pirh. Navadno živi v vinogradih po plantah in varuje grozdje pred poljskimi tatovi; pa tudi na njivi, ki je bila posejana s turšico (koruzo), so ga že videli. Čez zimo gre v gozd, zarije se tam globoko v podzemeljsko jamo in mirno zaspi. Posebno strašilo je »krvavo stegno« otrokom, zlasti če se zvečer kje zamotijo in se morajo po samotnem kraju vračati proti domu.«
Vir: http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2005092312365094&lng=slo.
Metka, koruzo si imenovala turšico. Pri nas so ji včasih rekli tudi fermentin.
V Martinjaku je bilo krvavo stegno na Bavškem hribu. Mnišovcov oče ga je večkrat “vidu”, tam je pasel žvino, pa je nam otrokom pravu kako je šlo čez cel Bavški hrib proti Nadbajti
nazaj, v Obrhu je šel pa v rov iz katerega bruha voda. Ko nam je to povedal je še rekel:
basama dva za enga
fig rožiču amenskih da je tu rajs.
Veliko izrekov so poznali naši ”stari.” V parih besedah je bila običajno izražena cela zgodba. Spet v drugem primeru so nekako hoteli dati povedanim besedam težo, pa so s takimi frazami to zapečatili, kot bi hoteli reči ”tako je in nič drugače.” Če si očanca povprašal, kaj bi to pomenilo, nisi dobil odgovora, bolj zamah z roko: ”kaj me to sprašuješ.”
Jaz se zelo rada igram z besedami, pa da vidim kaj bo ”ratalu.”
Basam dva ze enga – pograbim dva, kot enega samega in ju odnesem skupaj
fig rožiču – zraven še fige in rožiče
amenskih – zapečateno kot beseda amen na koncu molitve
de je tu rejs – da je to resnično tako kot sem povedal.
Krvavu stegnu je!!
Zelo lepa fotografija, pa tudi Micka se je res znala”naštimat”.
Da je “krvavu stjegnu” v Anžicovem skednju so rekli tudi pri nas , predvsem če smo otroci bolj pozno prišli domov. Največje oči smo imeli seveda v mraku, ko smo šli mimo. Malce neprijeten občutek se nas je držal tudi podnevi, ko smo se v njem šli skrivalnice.
Nisem si mislila, da je krvavo stegno tako pogost pojav. Presenetljivo in zanimivo.
Se je še kje ustavil ali pojavil?
Saj je neverjetno, da ob sliki tako lepega dekleta razpravljamo o Krvavem stegnu. No, vseeno. Videli so ga v Begunjah, v Dolenjem Jezeru in v Kozariščah. Najbrž se je kazal tudi znotraj tega trikotnika. So to meje, do kje si je Krvavo stegno upalo?
Ali ve kdo za njega izven tega območja?
Tudi v Lučah pri Grosupljem, je v breznu pod gozdom.
Kaj p, če zapišeš krvavo stegno z malo in to ni več pošast, ampak del človeškega telesa?
Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj se pojavi zastraševanje na ta način.
Ali je povezano s tem, da je bila ženska v času mesečnega perila nečista. So se mogoče hodile umivat k najbližji vodi?
Tudi porod je bil nečista stvar. Mati po porodu je smela v cerkev šele po ”vpeljevnju,” to je obred očiščevanja.
Tudi v Cerknici je bilo Krvavo stegno vsepovsod, kamor starsi niso hoteli, da otroci zahajajo. Pri potokih in po vseh luknjah je bilo. Jaz se ga nisem bala. V moji revni fantaziji je bila tu sunka. Sunka pa je lahko kvecejmu dobra, ne more ti kaj slabega narediti, razen ce jo prevec pojes…
Ob pisanju komentarja za to sliko sem se na krvavo stegno spomnila čisto naključno, ob pogledu na kraj, ki ga vidimo na sliki. Prvotno zamišljeni komentar pa sem zapisala ob neki drugi sliki, ki pride na vrsto v februarju.
Zapisano v gornjih komentarjih potrjuje definicija za krvavo stegno, ki sem jo našla v spletnem slovarju Razvezani Jezik, ki se glasi:
1.) v vaškem okolju beseda za strašenje otrok, da ne bi ponoči hodili sami ven in se izgubili; (krvavo stegno = nekaj neznanega, vendar za otroka predstavljivo)
Primer: -le pojdi ven, če si upaš, tam te čaka krvavo stegno;
2.) v vaškem okolju s strani starejših moških preizkušanje dečkov, koliko poguma premorejo ali koliko si upajo iti v neznano ponoči, v temi brez svetila;
Primer: -pojdi do kozolca in prinesi sekiro z voza, ampak pazi, tam je krvavo stegno in zapičen je en velik nož; (eni dečki so si upali iti, drugi pa ne; tisti ki so šli, so bili izprašani, kaj so videli in kako je bilo)
Krvavo stegno je bilo tudi na Rakeku. Le da je pri nas strašilo po podstrešjih. Sem se pa vedno spraševala, zakaj ravno krvavo stegno? Zdaj mi je marsikaj bolj jasno.
Ivanka, a ni to fino. Tukaj lahko združimo svoje znanje in si ga tako in razširimo in obogatimo.
Pri nas je bilo Krvavo stegno povsod, ne samo na podstrehi. Še najraje je bilo pri apnici, ki je bila tam za potrebe prenove šole v Begunjah.
Po nekaterih avtorjih naj bi bilo krvavo stegno demonizirani ostanek slovanskega žrtvovanja enemu od bogov, ki je bil zaščitnik živine, predvsem konj, mogoče Svarog ali pa Perun, sem pozabila… Krvavo stegno je v različicah (še vedno) razširjeno po vsej Sloveniji. V Markovcu je hodilo predvsem okoli vode, še posebno v mraku…