1942 – Begunje Gornji maln

Slika zajema skoraj celotno posestvo Gornjega malna. Levo je hlev s senikom, na sredini hiša, v njej je bil tudi mlin, desno pa je žaga. Ne vidimo kašče, ki so jo tudi imeli in to zidano.

V malnih je bila za deklo Marija Milavec (Ladotova mama). Malnska hči Nada, ki so jo klicali Nadina, se je poročila z Milanom Milavcem iz Dolenje vasi. Tam pa je bila za deklo Veronika Milavec. Pa nihče ni z nobenim nič v žlahti.

Malnski so za Miklavža vedno obdarovali okoliške otroke in tudi za birmanske botre so šli radi. Saj vemo, kako je bilo v tistih časih. Boter ni podaril računalnika, iPada ali mopeda temveč je birmancu kupil obleko za birmo. Redkokdaj pa še morda uro ali verižico. Zato so za botre vedno prosili premožnejše vaščane in nihče ni odrekel, saj je bila to zanje čast.

Tako. Jaz sem svoje povedala, zdaj ste na vrsti vi – Begunci. Če Begunc napišem z veliko začetnico, je to tisti, ki živi v Begunjah. Če napišem z malo začetnico, pa je to tisti, ke je iz Begunj odšel.

Begunje niso dobile imena po beguncih kot bi to kdo pričakoval. Kako je ime nastalo, pa si lahko preberete na spletni strani http://users.volja.net/delorto46/nas_kraj.htm

Deske so lepo zložene pod streho pred hlevom. Upam, da niso bile hlapcem preveč v napoto, ko so hodili po seno na svisli.

Za spodnjim levim okonom na hiši je bila jedilnica. Tam so gospodar in njegova družina radi obirali kurja bedrca.

Skozi vhodna vrata se je šlo v hišo ali v mlin (okno desno od vrat) ali pa po veži naprej na potok prat ali pa na njivo plet ali po pridelke, ki so jih vozili s koreto, prav tako po veži skozi hišo. Na klopi so ob nedeljskih popoldnevih posedali domači in klepetali. Javna pot je namreč potekala kar po veži skozi hišo.

Pred žago čakajo rklji za nadaljnjo predelavo. Malnski so sekali v svojem gozdu in žagali tudi za druge kmete.

V ospredju je truga, ki je vsestransko uporabna. Včasih je služila za krmljenje govedi in konj z otrobi in ovsom. Včasih so v njej depilirali (omavžali) zaklanega prašiča ali pa je služila za prevoz poljščin  kot so pesa, repa in krompir z njive. Tu so jo očitno uporabili za prenašanje žagovine, ki je odlično nastilo za živino.

Viri:

• Ivanka Baraga, rojena Žnidaršič

Kraj: Begunje pri Cerknici
Datum: 1942
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Baraga
Skenirano: 8. 9. 2012
Oblika: