1908 Rakek – Opekarna

»Naznanjam slavnemu občinstvu, posebno p. n. gosp. stavbenim podjetnikom, da sem z 18. avgustom t. l. svojo moderno urejeno opekarno s parno delovršbo otvoril. Za novo opekarno namenjeno ilovico so veščaki natančno preizkusili, ter dognali, da je za izdelovanje vsakovrstne opeke kakor tudi cevi (Drainröhren) itd. izvrstna. Opekarna je od južne železniške postaje Rakek komaj 15 minut oddaljena, ter pelje do iste dobra vozna pot. Opeka I. vrste bode v vsaki množini v zalogi, in sicer: opeka za zid takoj po 18. avgustom t. l., navadna strešna opeka (Biberschwanz), zarezna opeka (Falzziegel), žlebaki (Firstziegel), votla opeka (Loch resp. Hohlziegel) za oboke itd. se bode pa tu lahko dobila od 26. septembra t. l. naprej. Naročila na opeko posebnih vrst se radovoljno sprejemajo ter se bodo točno in redno izvršila.

Unec-Rakek, avgusta 1908.

Priporočam se z odličnim spoštovanjem August Belle.«

Ena redkih slik opekarne, mogoče celo edina, z vzhodne strani. Tukaj zdaj živijo Ablerjevi (Stražišar). Hiša je prezidana in služi izključno bivanju. Levi del je prazen. Nekaj časa pred vojno pa so bili tam “na stanovanju” moji stari starši in njuni štirje otroci. Stavba na skrajni desni ni več v sklopu opekarne ampak je Ovčarjeva (Ileršič). V ospredju je Pot v Dele.

Na začetku 20. stoletja, okrog leta 1900, je bila na Rakeku opekarna, katere lastnik je bil Jeršan z Unca. Izdelovali so strešno in zidno opeko. Poslovala je v barakah ob poti, ki pelje na hrib Peščevnik. Tam je zasulo mojega pradedka, kot sem že pisala. V njej so bili, razen pozimi, sezonsko zaposleni Italijani. Ilovico so gnetli z bosimi nogami. Kopali so jo najprej v Ablerjevi jami, ko je bila ta izčrpana, pa v Matevževi jami, ki leži nekoliko naprej.

Zmogljivost opekarne je bila majhna. Zato je Ivan Avgust Belle, posestnik na Uncu (rojen 25. avgusta 1865 v Dobe 1, Kostanjevica pri Pivki na Krki¹, umrl 20. septembra 1919 na Rakeku), leta 1908 zgradil večjo. V opekarni so imeli tudi stroje za stiskanje suhe ilovice. Pod zemljo je imela peč in velik dimnik, katerega ostanki so še danes zakopani pod dvoriščem sedanjih lastnikov. Tako opeke ni bilo treba več sušiti, kar je proizvodnjo pospešilo, kakovost pa poslabšalo. Junija 1911 je opekarno razširil s parno žago in mlinom. Firmo so izbrisali iz registra podjetij 23. januarja 1913 zaradi likvidacije.

Na stavbi se lepo vidi dvojezični napis “OPEKARNA – ZIGELEI”, po domače cegunca. Pred zgradbo stojita dva možakarja. Eden je v delovni, drugi pa v malo boljši obleki in s klobukom na glavi. Prvi je najbrž delavec, drugi pa kakšen šef ali pa celo gospod Belle sam.

Dimnik je zelo visok in ko je padel, je ostal skoraj v celoti cel. Zasuli so ga. Ko sta se ženila Ablerjeva sinova in so fantje kopali luknjo za mlaje, so naleteli ravno na ostanke dimnika. Bili so zadovoljni, ker jim ni bilo treba več kopati. Miha Strohsack pa hrani celo eno ali dve opeki, ki sta bili narejeni v tej opekarni.

This slideshow requires JavaScript.