1899 Kožljek – Stenografski pozdrav

Kožljek je najvišje ležeča vas na Menišiji, bila je v lasti menihov iz Bistre pri Borovnici. Na relativno pozen nastanek vasi lahko sklepamo iz zanimive razdelitve parcel: levo in desno ob cesti je stala najprej hiša, nato hlev in kozolec, dalje sledijo sadovnjak, njive, travniki, senožet in gozd. Vas je imela več mogočnih kmetij. V Koželjškem grabnu na Otavščici so si veliki kmetje postavili žage, nekateri so imeli poleg tudi mlin, ki pa je mlel le črno moko.

Koncem 19. stol. je vas imela blizu 20 hiš. Cerkvica v vasi je posvečena sv. Ani, Marijini materi (v zadnjem času poudarjajo poleg sv. Ane tudi njenega moža, sv. Joahima). Ob cerkvi je manjše pokopališče. V prvi svetovni vojni so tudi iz koželjškega zvonika pobrali zvonove, ostal je le najmanjši. Z njim so zvonili “zadnjo uro” in mrliču. Zvonove so ponovno kupili leta 1924. Že takrat so se zavedali pomena Slovenije, saj je na velikem zvonu napis: K pobožni molitvi nas zbiraj o zvon, da bo varna Slovenija in varen naš dom!

Poleti 1942 so Kožljek požgali Italijani. Cela je ostala le ena hiša, dveh mogočnih, “velbanih” hiš pa ogenj ni mogel uničiti.

Preberite, kako je ta prijazni pogled na Kožljek opisal znani pisec turističnih vodnikov Rudolf Badjura leta 1930, ko je opisal pot skozi Pekel in predlagal smeri vrnitve.

“Z Vinjega vrha gremo iz gozda po bližnjici čez senožeti v vas Kožljek pri Cerknici 795 m (G Švigelj) v lepi zavetni legi med Vinjim vrhom in Špičastim Stražiščem. Vasico obdajajo krog in krog prostrane, gladke goljave, ki jih smučarji zelo čislajo. Posebno ugoden je svet severoistočno nad Kožljekom čez Zibovnikov laz 947 m do Velikega ali Špičastega Stražišča 954 m, kar obeta kraju še lepo bodočnost!”

Na sliki je poleg cerkve desno videti manjšo stavbo, najbrž je mrtvašnica ali po domače “totenkambra”, kjer so bila shranjena nosila ter orodje za izkop jame. Pred cerkvijo je malo vidna Mežnarjeva domačija. Stavba v sredini je Boštjanova hiša in levo Krajcava hiša, tudi gostilna Švigelj. Zadaj levo se lepo vidi Špičasto Stražišče – Špičko in desno senožeti Zalake. Danes je večina teh senožeti zarasla.

 Na sliki vidimo Krajcavo hišo – gostilno Švigelj, ki je delovala do II. svetovne vojne, po vojni je bilo posestvo podržavljeno.

Pa spet poglejmo, kaj piše na koncu Badjurovega vodnika v Gostilničarskem adresarju:

“Kožljek 750 m pod Vinjim vrhom, 1h30 nad Cerknico skozi Begunje: G Fran Švigelj, 2 sobi, 4 postelje a Din 10-16, Pns (penzion) Din 35 – 50. Letovišče. Idealen smuški teren! Voz s konjem. ”

Konje z vozom vidimo tudi na sliki. V tistih časih na Kožljek še ni pripeljal avto.

 Na poštnem žigu zelo lepo vidimo, da je dopisnica do Trsta prispela leta 1899. Iz naslova preberemo, da je naslovnik Knopp doma v Prehodu sv. Andreja, kakšne nazive ima naslovnik pa kljub lepi pisavi ne znam razbrati.