1939 Creil – Franc Ožbolt
Franc Ožbolt, rojen leta 1905, Ivanov iz Bukovice, Babno Polje 24.
Fotografiral se je med 10-letnim delom v Franciji. Med drugim je delal tudi v Marseillu, kjer je v nekaj časa raznašal vreče premoga po hišah, večino časa pa v pokrajini Oise južno od Pariza kot gozdni delavec.
Z njegovim zaslužkom se je domačija v Bukovici obdržala, ničesar ni bilo treba prodati, vendar pa ni bistveno napredovala, kar ga je po vrnitvi zelo bolelo. Iz Francije se je vrnil tik pred vojno preko Švice, ker so bile meje že zaprte. S seboj je pripeljal bicikel, ki so ga zaradi pomanjkanja denarja kmalu morali prodati. V začetku leta 1941 se je poročil z Marijo Miklavčič, Šemetovo z Velikega Vrha na Blokah.
Večkrat sem slišala, kaj se je zgodilo ob njuni poroki: ko so imeli ohcet v Ivanovi hiši, so gor po Bukovici k njim prišli oboroženi italijanski vojaki kontrolirat, kaj se dogaja. Ko so videli, da gre za poroko, niso ukrepali, eden ali dva sta celo zaplesala. (Očitno je bilo to v času, ko je bila v Babnem Polju še karabinjerska postaja, ki so jo pozneje ukinili).
Tašča je velikokrat omenila, da so na njeni poroki čisto prijateljsko plesali – sicer nepovabljeni – italijanski vojaki, ki so pozneje povzročili toliko nepopisnega gorja na Babnem Polju.
Oblekel je najboljši gvant, spodaj ima eleganten bel pulover z okrasnimi črtami in belo srajco s kravato. Je bila to že tista rdeča kravata s srpom in kladivom, ki jo je prinesel domov? Najbrž ne, ta ima poševne proge. V žepku suknjiča ima bel “šimi” robček in nalivno pero, morda srebrno ali pozlačeno … naj se vidi, da je delaven in varčen, da ima okus in si lahko privošči.
Hlače so ostro zlikane na rob, na katerega bi se skorajda človek lahko urezal in čevlji so zgloncani, da se vidiš v njih. V ozadju je mogoče slutiti poslikan zaslon ali nekaj podobnega.
Če so rože v vazi pristne in videti so take, je bila fotografija posneta v avgustu ali septembru, ko cvetijo astre. Na mezincu desnice se sveti prstan …
Posneto pri Perrotu, 3 Place Carnot, Creil, (Oise), kdaj natanko ne vemo …Prispevek je napisala Milena Ožbolt.
Slovarček:
- zgloncan – spoliran, zglajen do sijaja
Viri:
- Marija Ožbolt, Babno polje,
- Slavko Ožbolt, Markovec
Kraj: Creil, Francija
Datum: neznan
Avtor: Perrot, 3 Place Carnot, Creil, (Oise)
Zbirka: Slavko Ožbolt
Skenirano: 28. 6. 2014
Oblika: fotografija
Trackbacks
- 1937 Francija – Kruh služili v tujih gozdovih | Stare slike
- 1943 Veliki Vrh – Šemetova Mima | Stare slike
- 1938 Babno Polje – Slavko Ožbolt, Ivanov | Stare slike
- 1891 Vrbanja – Pismo Ivana Ožbolta | Stare slike
- 1915 Veliki Vrh – Mati Gizela, Franci in še ena teta | Stare slike
- 1931 Babno Polje – Potni list Janeza Vesela in francoske zgodbe | Stare slike
- 1937 Fontainebleau – Osmerica v Franciji | Stare slike
- 1956 Francija – O dveh razglednicah in domotožju | Stare slike
RSS - Posts
Kdaj se je slikal Franc Ožbolt? Čisto sigurno s njegovo prvo plačo ali pa kmalu potem ko si je kupil nov gvant, ker to so delali naši moški da pokažejo doma kako jim gre dobro in kakšni lepi gospodje so postali. Tako je naredil moj oče in njegovi bratje iz Nadleska ko so šli v Francijo 1931. Moj oče je tam zrastel še par centimetrov s dobro hrano in to po 24. letih.
Mogoče so bili vaši domači in moj tast celo kje blizu skupaj, saj čas in kraj v grobem sovpadata: Francija, 1930 – 1940. Naši gozdni delavci so pogosto delali v večjih skupinah na istem področju, pri samem delu v gozdu pa so bil v “kompanijah”, po dva ali trije. Franc Ožbolt je bil v “kompaniji” – če se v družini prav spominjamo – s Šimanovim iz Babnega Polja, vsaj nekaj časa.
To, o obleki pa zelo verjetno drži. Enako so ravnali “amerikanci”, pozneje “gastarbajterji” v Nemčiji po letu 1961 in še kdo. Se spomni še kdo, s kakšnimi mogočnimi avtomobili so prihajali na dopuste prvi “gastarbajterji” v šestdesetih? Taunusi, Opli… kaj vem kaj še…