1939 Cerknica – V slovenski narodni noši

Na prvi pogled nič kaj takega, kar ne bi na strani Stareslike že videli, pa vendarle najbolj padejo v oči lepe, popolne in bogato okrašene narodne noše. Gre za gorenjsko narodno nošo, ki je še danes največkrat uporabljena in predstavlja slovensko narodno nošo. V tistih časih se je le ta vedno pojavljala na večini občinskih ali vaških praznovanj, pa naj si je bila to obletnica gasilskega društva ali godbe, nove maše, žegnanja ali kakšni drugi podobni prazniki, saj so z njo poleg svečanosti izkazovali tudi spoštovanje do praznika. Z narodnimi nošami je bilo nekako tako kot z zapravljivčki, o katerih sem pisal v prispevku o ženinu in nevesti iz Otav – ni si je mogel privoščiti kar vsak. Vse je bilo odvisno od finančnih zmožnosti posameznika oziroma hiše. Močnejša kot je bila hiša, bolj bogata je bila noša, oziroma lepši in razkošnejši je bil zapravljivček.

Skupinici s slike nošnja in obnašanje v narodni noši ni bilo tuje, saj se vsi lepo držijo pod rokami, celo harmonikar je med fotografiranjem pravilno raztegnil meh svoje harmonike, da jo je videti v vsej lepoti. Ni pa nam znano ali so bili člani kakšne folklorne skupine. Sicer pa, zakaj bi bili, v tistih časih se je na vaških veselicah in gostilnah tako ali tako veliko plesalo, harmonikarja pa tudi ni bilo težko najti.

Jože Klammer in Julka Klammer, mož in žena. To se vidi tudi po avbi z lepo okrašenim čelnikom, ki je na vrhu zavezana na »petelina«. Take so nosile le poročene ženske, dekleta so bila pokrita z belo vezeno ali črno tkano zavijačko.

Pepca Ule (Žuča), Rudi Klammer in Alojzija Baraga (Lingava).

Tilka Klammer in Albin Klammer s frajtonarico.