1936 Rakek – Terpin
Slika je iz zapuščine Mirka Vidriha. Njegova hči ni vedela ne kje ne kdaj je bila posneta, ne za kakšen namen in tudi nikogar na sliki ni spoznala. Verjetno pa je, da je možak, označen s križcem, Mirko sam. Na sodu piše »Terpin Rakek«. Nobeden se ga ne spomni. Poznam ene Trpine iz Rovt pa pravijo, da ni njihov sorodnik. Slika je bila namenjena Mariji Mlakar v Lož. Prepričana sem, da bo kakšen od bralcev povedal kaj več o omenjenih osebah.
Leta 2005 je sadje obilno obrodilo. Češp je bilo k hudiča. Če rečem češpe, mislim sadje, da ne bo pomote. Letos bo dosti šnopsa, sem si mislila, ampak bo tudi drag. Sem morala cel teden češpe pobirat. In so me ose napadale, pa za križ tudi ni preveč zdravo. Mami sem povedala, da sem že sto litrov šnopsa prodala. Pa je prec skočila, da ga toliko pa ne bo. Sem rekla, da sem ga že prodala, potem naj pa dela, kar hoče. Naslednji teden je bilo pa treba jabolka obirat. Nekaj je šlo s tal, tiste bolj na vrhu je mama lovila z obiralnikom, jaz pa sem splezala na lojtro in obirala. Ko se mi je zdelo, da sem že vse obrala, sem šla dol, pa jih na eni veji vidim še cel kup. Zlezem nazaj na lojtro, jih pa ni bilo več. Grem spet dol, gledam pet minut v vejo, da si bom ja zapomnila kje so, pridem gor, jih pa spet ni. Ma klinc gleda jabolka. Sem šla dol in pospravla lojtro, jih je potem mama z obiralnikom. Me bodo ena jabka zajebavala.
Sod je prazen sicer ga dva še tako močna dedca ne bi s po eno roko držala na legah. Bilo so že modernizirani, saj so se pripeljali z avtom in ne s konjsko vprego. Lahko bi pa bil v sodih tudi staran šnops. Zaradi šnopsa sem bila jaz večkrat trpin. Sploh jeseni, ko je bilo treba obirat in pobirat sadje. Kar mi ni vedno dišalo. Zdaj še vedno to delam, kadar imam kaj in tudi šnops sem se naučila kuhati.
Je bila nedelja ali kakšen cerkveni praznik, da so tudi pobalini v oblekah? Najbrž ne, ker njega dni v nedeljo niso delali.
Podmladek pozira na avtomobilu, ki so bili redki in zato atrakcija. “T’ mal” drži za ročni zavoro, ker nas nič ne sme presenetiti. Sestrica ga pa varuje. Hupa je pa takšna, kot sem jo nazadnje videla v filmu bratov Marx. Niso bili v sorodu s Karlom.
Registrska stablica “SL 883” in še dva pozerja.
Ni čudno, da je sod prazen, če so takole poizkušali. V levi roki obvezna cigatera. Naš človek! Bog mu daj zdravja!
Flašo je treba držat, sicer lahko pade, kar bi bila velika škoda. Ali si je ravno hotel natočiti?
Slika je bila namenjena Mariji Mlakar, ki je verjetno imela gostilno, v Lož. Ostalega ne znam prebrati.Kraj: Rakek (?)
Datum: 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Ljudi s fotografije seveda ne poznam, zmotila pa me je domnevna letnica nastanka posnetka: 1936. Registrske tablice z začetnicama “SL” so namreč pri nas uvedli že takoj po koncu 1. svetovne vojne, torej ob ustanovitvi kraljevine SHS. Že leta 1921, z upravno delitvijo kraljevine na oblasti (pri nas smo imeli Ljubljansko in Mariborsko oblast), so te tablice nadomestili z novimi, ki so imele na začetku številki 15 oziroma 16. Te so zdržale tja do leta 1929, ko je nastala kraljevina Jugoslavija in so državo razdelili na banovine. Pri Sloveniji, ki je upravno spadala v Dravsko banovino, se je to na registrskih tablicah odrazilo z začetno številko 2. Skratka, če bi fotografija res nastala leta 1936 bi moral imeti tovornjak registrsko oznako z začetno številko 2. Znamke tovornjaka ne znam uganiti, vsekakor pa je moral biti še iz časov pred, ali pa med 1. svetovno vojno (vojaški?), saj ima še verižni pogon, na kolesih pa polne gume …
napis zadaj … ohne hut”… google translate “brez klobuka”?
Hvala, gospod Škofič. Letnico nastanka sem ugibala. Po vaši razlagi, je vse bolj jasno.
Terpini so zamejski slovenci na Goriškem in so še danes trgovci z dolgo tradicijo