1922 Cerknica – Quo vadis? 1. del

V albumih fotografij Cerkničana Jerneja Malovrha smo odkrili zbirko razglednic, ki so bile izobraženemu in načitanemu zbiratelju gotovo zelo drage. Razglednice so ilustracije k romanu “Quo vadis?” in so bile po nam dosegljivih podatkih natisnjene leta 1922. Objavili jih bomo v nekaj nadaljevanjih.
* * *
Zgodovinski roman Quo Vadis? (Kam greš?) je napisal Henryk Sienkiewicz leta 1895. Leta 1905 je prejel Nobelovo nagrado za književnost – za velike zasluge kot epski pisatelj. Največ zaslug pa ima navedeni roman. Govori o vladavini cesarja Nerona in preganjanju kristjanov. Seveda je prisotna tudi ljubezenska zgodba.

Roman sem prvič prebrala pri devetih letih. Izhajal je kot strip v reviji Ognjišče. Za ne povedat, kako je bilo zanimivo. Nekaj novega po desetkrat prebranem skrajšanem izvodu Svetega pisma. Tudi tam so bile lepe slike in zgodbice. Drugih knjig pa nismo imeli, razen Mohorjeve družbe. Tam pa so bile knjige za velike. A v sili hudič še muhe žre in kmalu sem prebrala tudi tiste. S Koledarjem vred.

Drugo branje se je zgodilo, ko je roman izhajal v skrajšani verziji v reviji Vseved leta 1972. Je bil lepši kot v Ognjišču. Slike so bile barvne, spodaj pa podnapisi.

Ko je bilo treba knjigo prebrati v gimnazji, sem malo goljufala in ponovno prebrala povzetek v Vsevedu. Originalni roman ima 590 strani. Je kar malo veliko. Roman je bil prvič preveden v slovenščino sedem let po izidu. Prevajalec je bil Peter Miklavc. Ponovni izid je bil v sedemdesetih letih v prevodu Janka Modra.

Za tiste, ki ne bodo brali celotne knjige, je tu skrajšan povzetek zgodbe. Slike so, kot rečeno, iz zbirke Jerneja Malovrha. Škoda, ker ni vseh. Vse slike so označene s številko, imenom pisatelja in naslovom slike. Kdo jih je naslikal pa na razglednicah ni niti besede. Po naših poizvedbah je bil avtor krakovski slikar Piotr Stachiewicz.

Neron je bil čudak. In to žleht čudak. Imel je mnogo sovražnikov. Najbolj so se mu upirali kristjani. Ostalim Rimljanom ni bilo preveč mar zanje. Bolj jih je zanimala hrana in krvoločne igre, ki jih je prirejal Neron v amfiteatru.

Na sliki je Petronius v domači hiši. Bil je Neronov ljubljenec, modrec in priznan sodnik, ko je bilo treba oceniti vrednost kakšne pesmi. Lepo se je oblačil. Njegov največji uspeh je bil, da mu je uspelo ostati živ, saj si ni bilo težko nakopati cesarjeve jeze. Njegov nečak Marcus Vinicius se je vrnil iz vojne proti Partom. Petroniusu je povedal, da je na poti domov obiskal hišo Aulusa Placiusa in se zaljubil v Ligijo. Petronius mu je obljubil, da bodo to hitro uredili. Aulus Palacius ni bil navdušen. Za pomoč sta prosila Nerona, ki jima je dejal, da naj imata zadevo za urejeno. Še istega dne so vojaki odšli po dekle in jo pripeljali v cesarsko palačo. Z njo je odšel tudi njen suženj Ursus, ki je bil močan še bolj kot naš Martin Krpan. Neron je zaupal Ligijo v varstvo svoji bivši ljubici Acti, ki je že postala kristjanka. Ligiji je bil Marcus všeč, a ga je zavračala, ker ni bil kristjan.

Se nadaljuje

Ni v pomoč.

Kraj: Cerknica (zbirka), Rim (zgodba)
Datum: 1922, prvo stoletje (zgodba)
Avtor: Piotr Stachiewicz
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica, reprodukcija ilustracije