1966 Pekel – Družinski izlet

Oseba na sliki je moja malenkost, slikala me je sestra Lenča.

Nedeljski izleti s precej hoje so bili v naši družini zakon, večkrat smo šli tudi s prijatelji. Pravzaprav nas je za pohodništvo navdušil očetov sodelavec, ki so mu zdravniki zaradi tromboze predpisali hojo. Če je konec meseca zmanjkovalo denarja, smo se pač peljali do zadnje postaje mestnega avtobusa in potem šli peš naprej.

Avgusta 1966 smo šli v Pekel pri Borovnici, skoraj gotovo z vlakom. Bilo je lepo, tudi vode je bilo veliko. Žal mi je bilo, da nisem imel s sabo kopalk, da bi se vsaj za trenutek namočil v tolmunu pod slapom.

Okence desno na sliki je iskalo, malo okence levo služi določanju oddaljenosti.

Nosil sem fotoaparat Werra 3 z objektivom Tessar 2.8/50 mm. Kupil sem si ga pol leta prej z nagrado na matematičnem tekmovanju. Pri nakupu mi je padel iz rok (z objektivom obrnjenim navzdol!) in prebil šipo na prodajnem pultu – brez vidnih posledic za kamero. Šipo je plačala zavarovalnica. To je bilo v trgovini Centromerkur pri Prešernovem spomeniku v Ljubljani.

Pozneje sem aparat nosil obvezno v rjavi usnjeni torbici na jermenu okrog vratu. S tem aparatom sem imel veliko veselje, skoraj večje kot z nekaterimi kasnejšimi dražjimi kamerami. Zakaj, bom razložil v bolj tehničnem odstavku na koncu.

Razočaran sem bil, ko je po razvijanju filma postalo jasno, da je precej slik iz soteske premalo osvetljenih. Takrat sem ekspozicijo določal po tabeli, priloženi filmu. V Peklu pa je bilo očitno temneje kot v »globoki senci« iz tabele. Vseeno je nastalo nekaj uporabnih slik, denimo mlina pri vhodu v sotesko.

Pokrovček objektiva sem lahko spremenil v sončno zaslonko.

Werra 3 je imela optično iskalo s pomočjo za ostrenje (na podlagi dvojne slike) in majhen centralni lamelni zaklop. To je pomenilo precej manj stresenih slik kot pri mojih kasnejših zrcalno refleksnih aparatih. Pri centralnem zaklopu se namreč lamele odpirajo od sredine navzven. Pri zrcalno refleksnem aparatu pa pred ekspozicijo zrcalo, čez katero gledamo skozi objektiv, skoči navzgor. Zaklop tik pred filmom je velik in se hitro premakne v eni smeri. Vse to povzroča tresljaje. Pri digitaliziranju mojih filmov sem bil šokiran zaradi ogromne množice rahlo stresenih in zato neostrih fotografij, narejenih z zrcalno refleksnimi aparati (z boljšimi objektivi, kot ga je imela Werra).

Morda so tudi zato številni slavni fotoreporterji uporabljali aparate znamke Leica s podobno zasnovo kot moja Werra (a z vrhunskimi objektivi, tišjim centralnim zaklopom in ustrezno visoko ceno).

Mali slapovi v spodnjem delu soteske.

Kolo mlina pri vhodu v Pekel.

Prispevek je napisal: Peter Legiša.

Kraj: Pekel pri Borovnici
Datum: avgust 1966
Avtor: Peter Legiša
Zbirka: Peter Legiša
Skenirano: —
Oblika: 3 datoteke