1951 Ivanje selo – Lipa

Sredi slike Ivanjega sela kraljuje lipa z napajalnim koritom. Poleg je drog elektrovoda. Obdajajo jo hiše: na levi Urbasova (je ni več), pod njo Klančarjeva, priimek Modic. Na desni strani je del Mačonove (Milavčeve) grede in hlev, pod njim pa Anžkova hiša.

Kdaj je bilo korito postavljeno, ni znano. Podrli so ga leta 1971, ko so delali/obnavljali vaški vodovod. Služilo je napajanju živine tistih kmetov, ki niso imeli vodnjaka oziroma je bil premajhen, da bi služil potrebam ljudi in živali. Večinoma so živino h koritu prignali Oblakova Janez in Tone, Budnovi in Jugovi. Pri Malnarju spodaj je bilo še eno korito. Ostali so napajali tam. Lipo je na rami prinesel Franc Klančar – Mesarjev leta 1925, ko so gradili Gasilski dom.

»Za mano temnijo Javorniki – vselje, ko pridem! Sveti se Slivnica, daleč zadaj Snežnik, pod našo vasjo, nad kotanjami Unice, spi Planinska gora in tostran spi Stari grad, nad vasjo dremlje Menišija. Pozdravljamo se! In za mano toneta v sončnem dnevu Štefančičeva in Puntarjeva, pred mano se beli Mesarjeva domačija….iz mozaika preteklosti dolbem v sedanjost: Mesarjevi – tu so živeli Puntarji, Klančarji, živijo Matičiči…«*

»Prišel sem po klancu navzdol, mimo Mačuonavih grem; slutim jih: Tončka, domača hči, se smeje pred hišo in Janez ob njej, njen brat, gospodar Mačuonou. Roke si mane Janez…, velik, močan, ko gora visok; potem se pozdravljamo s Tončko in z Janezom, in gresta proti kozolcu, oba: delo ju kliče, ju čaka, čaka vsak dan, že od zarana do pozne noči… In nikoli ne mudita, nikoli…«*

»Anžkova hiša…iz nje diha še vsa njena nekdanja svojskost…Prav takšne se je spominjam še iz svojih otroških dni…Tod mimo sem nekajkrat hitel s Korenin v šolo na Unec…In danes sem spet tu, po dolgih letih….«

(Gabrijel Klančar: Moja popotovanja)

Viri:

• Janez Milavec
• Klančar, G. Moja popotovanja. Ljubljana: Unigraf, 2006.

Kraj: Ivanje selo
Datum: 1951
Avtor: neznan
Zbirka: Vika Turšič
Skenirano: 25. 8. 2021
Oblika: fotografija