1932 Milanov Vrh – Prvi maj s tamburaši

Prvi maj leta 1932 je in delavci praznujejo, kar je videti ne le po suknjičih, belih srajcah in zakmašnih klobukih, pač pa tudi po tem, da se je zbrala skupina mož in fantov z glasbili. Ne vemo, ali so imeli prost dan ali pa so že oddelali svoj šiht. Fotografija tudi ničesar ne pove o rdečih nageljnih, kresu, budnici in drugih simbolih praznika delavske solidarnosti in boja za razredne pravice, ki živi že od leta 1890.

Kakšno je bilo delavsko gibanje med žagarskimi delavci na Milanovem Vrhu, lahko nekoliko sklepamo po vsebini časopisnega članka iz nadaljevanja tega zapisa, ki priča o prisotni močni razredni ozaveščenosti delavcev.

Na sliki spredaj so tamburaši, zadaj v sredini pa dva enako kot glasbeniki neznana gospoda, eden z metuljčkom, drugi v logarski uniformi. Sta mogoče pela z njimi ali le poslušala? Ne vemo, ali so nastopili na prireditvi, igrali za ples na veselici ali kar tako na vasi, sebi in drugim v veselje, zdi pa se, da jih je fotograf posnel prav med igranjem; vsaj glede na zbranost obrazov ter držo instrumentov in rok je videti, da niso le pozirali. Dogajalo se je na prostem in bil je lep dan …

V knjigi Slavka Malnarja Gorači – Gerjansku na strani 254 najdemo v govoru teh krajev zapisane naslednje stavke o življenju v delavskem naselju Milanov Vrh:

” … ker ni bilo zemlje za obdelavo, so imeli več časa za čitanje in za ukvarjanje s kulturnimi dejavnostmi. Kar je do zdaj opisano o gerjanski kulturi, se je vse dogajalo samo na Milanovem Vrhu.

Delavci so bili organizirani v sindikat in hitro so se začele širiti ideje oktobrske revolucije. Iz leta 1934 je ohranjen del časopisnega članka:

“Resnica je, da smo odcepljeni od sveta, a se zavedamo, da imamo podporo v strokovni organizaciji, ki jo vsi zavedni in napredni delavci čvrsto podpiramo. Kar pa se tiče delavcev izven tovarne (mišljeni so gozdni delavci in vozniki, op. S.M.), je med njimi nekaj neosveščenih, ki bi radi uživali tuje plodove, sami pa niso pripravljeni ničesar žrtvovati. Mi, predelovalci lesa v tovarni, smo kljub takemu stanju prepričani, da bodo tudi oni spoznali, kje jim je mesto. Kajti svet se vrti in prišel bo čas, ko bodo tudi oni v situaciji …” 

Pisni podatki govorijo, da so delavci organizirali splošno stavko leta 1934, ki je trajala dva tedna. Na postavljenem spomeniku o tem dogodku piše, da je bil štrajk leta 1928.

S stavko niso ničesar dosegli in so se vrnili na delo pod istimi pogoji.

(prev. M.O.)

Na Milanovem Vrhu so imeli tudi delavsko trgovino – kantino, čitalnico, kapelico in šolo v poletnem času, ko je poučeval učitelj iz Prezida v času, ko so bile tam poletne počitnice …