Skip to content

1920 Markovec – Kovanec Franja Žagarja

17. 09. 2022

Kovanec za deset vinarjev je pri naši hiši že najmanj 50 let, ne vem pa, kdo ga je prinesel oziroma od kod je prišel k nam. Nekoč sem ga pokazala starejšemu znancu, ki je o starem denarju veliko vedel in imel tudi svojo zbirko. Pri priči je kovanec prepoznal kot “Špetnakov denar”, kot so mu po domače rekli.

Na prvi strani kovanca piše vrednost deset vinarjev, na drugi sta začetnici imena in priimka podjetnika Franja Žagarja, nad njima pa je upodobljena vejica hmelja. Obstaja pripoved o tem, da sta Franjo Žagar in njegova soseda Margareta Schollmayer v nekem obdobju (zelo naključno domnevam, da okoli leta 1920) zastavila skupni projekt pridelave hmelja. Kdaj natanko je bilo to in če je bil od tedaj naprej v rabi tudi ta kovanec ter kakšen je bil preostali Žagarjev denar, je brez temeljitejšega iskanja težko reči: lahko je bilo še v Avstro-Ogrski, za časa Franja Žagarja starejšega ali precej pozneje; vsekakor pa v času odrasle dobe “grofice Grete”, (rojena 10. 6. 1893 na Mašunu), torej še ves čas do druge svetovne vojne. Za pridelavo hmelja so bile njive pri gradu v Koča vasi vse pol metra globoko prekopane in očiščene kamenja, Žagar pa je na robu svoje posesti na meji s sosedino zgradil sušilnico za hmelj. Vendar se podvig ni obnesel iz bolj ali manj neznanega vzroka, najverjetneje zaradi mrzlega podnebja ali pa ga je pokopala kakšna kriza. Njive so bile zasajene z drugo kulturo – po vojni smo tam pobirali zadružni krompir, pa kurjo farmo so postavili – nesojena sušilnica hmelja pa je čez mnogo desetletij dala prostor za stanovanjsko hišo.

Še preden sem kovanec prvič videla, pravzaprav še kot otrok, sem večkrat poslušala vaške očake, predvsem Lohnetovega očeta, ki so bili njega dni tudi sami zaposleni pri Žagarju, se tam ponesrečili in postali invalid, govoriti o nekdanjem delodajalcu – kako bogati so bili Žagarjevi, kako podjetni in pretkani, kako moderno in inovativno je bila urejena njihova žaga in predvsem:

“Špetnak je celo svoj denar imel!!” … Pa da jih je dobro plačal …

Pogosto so vaščani omenjali tudi zadnjega solastnika posesti Karolina Žagarja Lineta, ki je bil med drugim po vojni zastopnik UNRRE za vso Jugoslavijo.

Žagar ni bil edini bogataš z lastnim denarjem, ta praksa je bila znana in razširjena že dolgo prej, je bil pa edini v Loški dolini, ki je bil tako premožen, da si je to lahko privoščil in (deloma?) plačeval svoje delavce z lastnim denarjem, ki je bil plačilno sredstvo le v njegovi(h) trgovini(-ah) z živili in vsakdanjimi potrebščinami. Za Žagarja je v Markovcu veljalo, da dobro plačuje delavce, vsekakor bolje kot drugi v okolici … Bolje kot je plačal, več so mu pač prinesli nazaj – tako je nekaj dodatno zaslužil tudi s te vrste trgovino, ne le z lesom. Del njegovega res velikega premoženja je bil skoncentriran v Markovcu na enem mestu: žaga, skladišča, pisarne, trgovina, stanovanja za delavce in še kaj. Sodeč po spominih na to obdobje, je očitno vse kar dobro delovalo v zadovoljstvo podjetnika in zaposlenih. Kako je bilo urejeno s trgovino v Markovcu, je znano še to, da je v Špetnakovi hiši neko obdobje po letu 1930 do druge svetovne vojne imel svojo podružnico trgovec Alojz Mlakar iz Iga vasi. Ali so tudi njemu plačevali s Špetnakovim denarjem?

Okoli tega kovanca ostaja kar preveč neznank. Že časovna umestitev je problem – ne spomnim se, da bi numizmatik domačin kaj povedal o času njegove rabe, niti sovaščanka o času projekta s hmeljem. Podatki na spletu so samo povečali zmedo, iskanja po numizmatičnih zbirkah in literaturi pa nisem ravno vešča …

Navsezadnje: kaj si pa dobil pri Špetnaku za teh deset vinarjev?

Slovarček:

  • UNRRA: organizacija za pomoč žrtvam vojne, sestavni del OZN od leta 1943 do 1947

Viri:

  • Fran/SSKJ – vínar: 1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja: kovati vinarje / žemlja je pred prvo svetovno vojno stala štiri vinarje 2. ekspr. kovanec majhne vrednosti: odštej mu tiste vinarje / beli vinar v ljudski pesmi svetel, srebrn srednjeveški novec; belič star. ne bo te stalo niti vinarja popolnoma nič; star. plačati vse do zadnjega vinarja popolnoma vse; star. (https://www.fran.si/iskanje?Query=vinar)
  • Vinar je bil denarna enota v nekaterih predelih na Slovenskem ozemlju okrog leta 1920; ta denar so uporabljali v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu (www.vinar.si)

Kraj: Markovec
Datum: okoli 1920
Avtor: neznan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: —
Oblika: fotografiji

One Comment leave one →
  1. Milan Tr permalink
    22. 09. 2022 06:43

    Zelo zanimiv zapis!

    Liked by 2 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: