1971 Rakov Škocjan – Družinski izlet

10. 05. 2024

tags: fotografska oprema, izlet, kraške jame

by milton

Travnik pri Velikem naravnem mostu

Rakov Škocjan je že dolgo priljubljen cilj ljubiteljev narave. Na pobudo velikih naravovarstvenikov: geografa Pavla Kunaverja in botaničarke Angele Piskernik je bil leta 1949 zaščiten kot »prirodna znamenitost«. Pavla Kunaverja sem kot tabornik dobro poznal, saj je bil starešina Sivi volk mojega odreda.

O Rakovem Škocjanu je pisal tudi fizik Ivan Kuščer. Bil je profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, na kateri sem v letih 1968-1972 sam študiral. Na fakulteti je imel serijo enkratnih predavanj z naslovom ENAJSTA ŠOLA IZ FIZIKE. V njih je razlagal in včasih tudi demonstriral presenetljive naravne pojave. Med drugim je opisal ledene sveče v obliki zvonov, ki so nastale v Zelških udornicah v Rakovem Škocjanu. To je kasneje, skupaj s fotografijo, objavil v reviji Presek 5(2) (1977/78) v članku Čudodelna zima.

Naša družina je (ne prvič) obiskala Rakov Škocjan leta 1971. Tokrat sem imel s sabo fotoaparat Werra 3 in mali selenski svetlomer Gossen Sixtino, ki je v zahtevnih svetlobnih razmerah prišel zelo prav. Svetlomer sem kupil v Trstu. Imel sem tudi precej bedno trinožno stojalo neznane znamke, ker boljšega izdelka za ljubiteljskega fotografa v Ljubljani takrat nisem našel. Kasneje sem iz Italije po kosih prenesel trinožni stativ in reprodukcijsko stojalo. Oba izdelka znamke Manfrotto sta imela zmerno ceno in sta v uporabi še danes.

Naj na tem mestu podrobneje opišem težave, s katerimi smo se takrat spopadali fotografi. Uradni uvoz zahodne foto opreme je bil skop zaradi pomanjkanja deviz, povrhu pa pogosto narejen na podlagi slabih informacij in drag zaradi visokih carin in posrednikov. Največja trgovina s fotografsko opremo v Ljubljani je kupovala japonske fotoaparate od malega trgovca na avstrijskem Štajerskem. Sistem pač ni poznal prave konkurence. (V tistem času je makedonska zadruga Tikveš na tržnici v Ljubljani začela prodajati lepo grozdje po nizki ceni. Po dveh dneh so prodajo prepovedali – zaradi nasprotovanja lokalne državne verige trgovin s sadjem in zelenjavo.)

Normalne cene je imela foto oprema iz Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze (SZ), Češkoslovaške. Odlični so bili objektivi znamke Carl Zeiss Jena, ki pa so bili na razpolago bolj redko. Izdelki s socialističnega vzhoda Evrope niso pokrivali vseh potreb in so večkrat postajali zastareli. Tudi sovjetski artikli so bili povezani z Nemčijo, kar sem spoznal na nenavaden način.

Konec šestdesetih let so na Vidovdanski ulici v Ljubljani ob prisotnosti Ljudske milice prisilno čistili do stropa založeno pritlično stanovanje starejše »občanke«. Eden od prisotnih je z velikanskega kupa starih časopisov na ulici izvlekel revijo in vzkliknil: »Nacistični časopis!« Šlo je za nemško ilustrirano vojaško revijo iz druge svetovne vojne. Presenečen sem na reviji opazil reklamo za kamero Contax, ki je bila kot jajce jajcu podobna sovjetskemu aparatu Kiev! Kamere Kiev so bile po Wikipediji narejene na nemških strojih, ki so šli v SZ kot vojna odškodnina.

Leta 1968 sem bil v Moskvi na Matematični olimpijadi. Gostitelji so nas s ponosom napotili v ogromno veleblagovnico GUM ob Rdečem trgu. Šel sem na fotografski oddelek v upanju, da kaj poceni kupim. A iz tega ni bilo nič. O vzhodnonemški opremi ni bilo ne duha ne sluha. Celo izbira sovjetskih fotoaparatov je bila slabša kot v Ljubljani.

Carine za individualni uvoz tehničnih izdelkov so bile v Jugoslaviji nerazumno visoke in cariniki so prežali na fotografsko opremo. Ob vsakem izhodu iz države sem moral na formularju narediti spisek fotografske opreme, ki sem jo nosil s sabo. Carinik v Beogradu me je leta 1980 gnjavil celo zaradi šest let stare vzhodnonemške kamere Praktica LLC, s katero sem se vračal iz ZDA. Med daljšim bivanjem sem izgubil potrdilo. Proizvodnja te kamere se je končala pet let pred tem pregledom.