1913 Rakek – Vagonska vaga

Tirne vagonske vage so bile nekoč standardna oprema vsake železniške postaje. Tudi Rakek pri tem ni bil nobena izjema, saj se je na postaji preložilo veliko tovora, predvsem lesa. Kdaj je Rakek dobil prvo vagonsko vago ni znano, zagotovo pa v 2. polovici 19. stoletja. Leta 1913 je bil izdelan načrt mostne vagonske vage brez prekinitve tira z nosilnostjo 30 t, dolžino 8 m in s plitvim temeljenjem na tiru št. 5 in v km 484.028, merjeno z Dunaja. Načrt je bil izdelan z namenom zamenjati zastarelo in neustrezno obstoječo vago na postaji, ki je bila kot prva vgrajena nekaj desetletij nazaj.

Vagonske vage so bile praviloma zgrajene blizu skladišč ali nakladalnih ramp in na lahko dostopnem tiru, ki je bil v obe smeri prevozen. Vage so bile mehanske, občutljiva merilna tehnika pa je bila zavarovana pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Od zunaj je navadno le preprosta kovinska škatla ali hišica z zapornim signalom kazala, da se v jašku pred njo skriva natančna tehnika za detekcijo mase do 30 ton. Z leti so se vage obnavljale in vgrajevale zmogljivejše. Leta 1953 so imele vage na sosednjih postajah naslednje nosilnosti: Postojna 30 ton, Prestranek 40 ton in Pivka 30 ton. Za umerjanje tirnih tehtnic so se uporabljali posebni kalibracijski vagoni, ki so bili v celoti izdelani iz kovine. Takšen triosni vagon je še vedno ohranjen v železniškem muzeju v Ljubljani.

Načrt preseka vagonske vage, kjer se med tirnicama vidi standardna tirna širina 1.435 mm. Ta širina dejansko predstavlja širino dveh konjskih riti, saj so v Angliji še pred izumom parne lokomotive vagone po tirih vlekli konji. Na dnu vage je vidna drenaža ponikalnice za meteorno vodo.

Vaga je bila predvidena na stranskem tiru št. 5 postaje Rakek, ob nakladalni rampi na levi strani proge. Dolžina koristnega dela vage je bila 8 m, kar je zadoščalo za tehtanje standardnih tovornih vagonov, ki jih je imela Južna železnica v svojem vagonskem parku. Levo je smer Dunaj, desno pa Trst.

Vaga je morala imeti dobro izdelane temelje na povoznem delu vage – tiru, kot tudi na mestu, kjer je bila postavljena mehanska naprava za odčitavanje masa vagona. Ta je bil lahko naložen s tovorom ali brez njega. Prazni vagoni se običajno niso tehtali, ker je bila njihova masa že znana.

Načrt vagonske vage je bil izdelan v Ljubljani 19. julija 1913, odobren pa 4. aprila 1914, le slabe štiri mesece pred začetkom 1. svetovne vojne. Verjetno zaradi bližajoče se vojne projekt nove vagonske vage na Rakeku ni bil realiziran takoj, temveč z zamikom nekaj let. Vsi tedanji železniški projekti, ki niso bili neposredno povezani z oskrbo Soške fronte, so se zamaknili za več let v obdobje po koncu vojne. Južna železnica je bila med 1. svetovno vojno glavna transportna žila Avstro-Ogrskega imperija za prevoz vojaštva, materiala in orožja.

Vagonske vage so se na Rakeku uporabljale do začetka 1970. let, nato pa jih na postajnih načrtih ni bilo mogoče več zaslediti. Ne nazadnje, rezan les in hlodovina se meri predvsem s prostorninskimi enotami (m3) in niti ne s tonažo.

Slovarček:

• vaga: tehtnica

Kraj: Rakek
Datum: 19. 7. 1913
Avtor: —
Zbirka: Karel Rustja
Skenirano: 21. 1. 2015
Oblika: dokument