1933 Žiri – Državna meja

Na sliki so Žiri z vrisano državno mejo po Rapalski pogodbi. V oči najprej pade farna cerkev sv. Martina. Posvečena je bila na Martinovo nedeljo 17. novembra 1912. V zadnji hiši nasproti cerkve je bila mežnarija in šola. Novo središče kraja se je oblikovalo okrog cerkve in se ob cesti širilo v žirovsko kotlino. Ob glavni cesti so bile nanizane vse najpomembnejše stavbe tistega časa in kraja: cerkev, mežnarija, šola, mesnica, trgovine, občina, čevljarske delavnice in seveda več gostiln.

Od zgodnjega srednjega veka do leta 1803 so tu imeli svojo posest brižinski škofje. Leta 1291 so se imenovale Syroch in tedaj je bil tu sedež županstva. Dolga leta je tu cvetelo furmanstvo. Po drugi svetovni vojni so tu zgradili tovarno čevljev Alpina. Botrovala ji je čevljarska tradicija, ki se je v Žireh razvila v drugi polovici 19. stoletja. Med obema vojnama je bil to kraj ob državni meji. Tik pred drugo svetovno vojno so se razmere zaostrovale in državi sta začeli gradnjo obrambnih linij. Italijanska se je imenovala Alpski zid, Jugoslovanska pa Rupnikova linija. Ta je bila bolj utrjena kot italijanska. Italijani so na Žirovskem vrhu zgradili več kavern. Že prej so bile tam finančne stražnice in manjše kasarne. Jugoslovanska stran je poleg množice bunkerjev gradila še tri podzemne utrdbe in so bile največje vzdolž rapalske meje.

Rapalska pogodba je bila v Italiji ratificirana že 27. novembra 1920, v Jugoslaviji na svečnico naslednjega leta – 2. februarja 1921. V italijanskem parlamentu je proti meji glasovalo 14 nacionalistov (predhodnikov fašistov), in sicer zato, ker Italija ni dobila tudi Dalmacije in Reke. Slednja je bila namreč Svobodna država Reka. Kraljevino SHS so ob podpisu zastopali trije predstavniki vlade. Slovenci, ki so živeli na ozemlju, ki ga je zasedla Italija, na pogajanjih niso imeli svojega predstavnika. Februarja 1921 so ustanovili mešano komisijo za razmejitev. Vodja jugoslovanskega dela je bil Rudolf Maister.

Kraljevina SHS je za varovanje meje določila carino, orožnike in finančno kontrolo. Vojska je skrbela za branjenje državnega ozemlja. V Kraljevini Italiji so mejo nadzirali pripadniki finančne straže, orožnikov in Javne varnosti (policije). Oborožene sile so bile prisotne izključno za branjenje italijanskega ozemlja. Po ustanovitvi Mejne milice, ki je bila del fašistične Prostovoljne milice za zaščito naroda (MVSN) je ta skrbela za politični nadzor meje, civilnega prebivalstva in tudi pripadnikov ostalih državnih služb. Domače ime za pripadnike Mejne milice je črnosrajčniki. Marali jih niso niti njihovi, niti naši državni uslužbenci in civilisti. Po podpisu Pariške mirovne pogodbe med Italijo in zaveznicami leta 1947 je bila meja ukinjena. Določili so mejo, ki je še danes mednarodno priznana meja med Slovenijo in Italijo.

Razglednico s pogledom na Žiri z državno mejo v ozadju je izdalo Tujsko-prometno društvo za Notranjsko v Cerknici.

Viri:

• https://www.facebook.com/ZupnijaZiri?locale=es_LA
• https://www.kam.si/ziri/
• https://www.rapalskameja.si/o-meji/

Kraj: Žiri
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Martin Carneluti
Skenirano: 6. 3. 2023
Oblika: fotografija