1912 Logatec – Vodooskrba železniške postaje

Oktobra 1849 je inženir Karl Ghega na Dunaju podal predlog za gradnjo Kraške variante proge med Ljubljano in Trstom, v igri pa je bila še Soška varianta. Načrtovalci so nekoliko podcenili vse težave Kraške variante, med njimi gradnjo čez Ljubljansko barje, burjo, snežne zamete in pomanjkanje vode na Krasu. Za vodooskrbo parnih lokomotiv so bili zgrajeni kompleksni vodovodni sistemi v Logatcu, Rakeku, Postojni in še na vseh ostalih postajah do Trsta. Razglednica Logatca iz leta 1912 v sredini prikazuje stolp vodne črpalke (pumpenhaus) ob vodnem zajetju železniškega vodovoda.

Vodna postaja v Logatcu se je oskrbovala z vodo iz potoka Logaščica, ki ponikne blizu železniške postaje. V ta namen so potok pregradili z jezom na nadmorski višini 465,06 m. Iz nastalega tolmuna je voda tekla v usedalni jašek. Od tam so jo sesali trije pulzometri in potiskali po 442 m dolgem cevovodu do rezervoarjev v vodnem stolpu na železniški postaji Logatec, ki so bili višji za 23,6 m. Vodno paro za pogon pulzometrov so dajali trije stoječi parni kotli v stavbi črpalne postaje ob potoku (pumpenhaus). Črpalna postaja ob Logaščici in rezervoarji v vodnem stolpu so bili povezani s tremi cevovodi: z novim cevovodom, ki je imel notranji premer cevi 250 mm, s starim tlačnim cevovodom premera 100 mm in vodom za praznjenje s premerom 200 mm.

Pogled na pumpenhaus v Logatcu leta 1912. Črpalni stolp je omogočal premagovanje tlačne višine 23,6 m, med zajetjem potoka in vodnimi rezervoarji na postaji. Stolp pumpenhausa je bil porušen leta 2023. Podoben stolp je bil tudi v črpališču Zelše, ki je oskrbovalo postajo Rakek.

Na postaji sta bila zgrajena dva vodna stolpa, v katerih je bilo skupaj 6 rezervoarjev, v starem so bili 4 kovinski, v novem vodnem stolpu pa dva betonska. Skupni volumen rezervoarjev je bil 245 m3. Za polnjenje lokomotivskih zalogovnikov so bili na postaji štirje napajalniki. Na načrtu postaje Logatec iz leta 1904 je razviden objekt wasserstation, ki je novejši vodni stolp. Objekt je bil nedolgo nazaj obnovljen, v njem so stanovanja ter garaža za železniške drezine.

Načrt železniškega vodovoda (iz arhiva Zvoneta Ivančiča) je verjetno nastal še pred drugo svetovno vojno in prikazuje kompleksnost zajema vode za oskrbo lokomotiv. Sestavljen je iz odjemnega mesta, črpalne postaje, ki je vodo črpala in s pomočjo vodnega stolpa tlačno pošiljala po ceveh na železniško postajo, kjer sta bila zgrajena dva vodna stolpa z rezervoarji. Vodovodni sistem na postaji v Logatcu je pozimi lahko odvzel iz Logaščice do 1.650 m3 vode na dan, poleti pa le 500 m3. Zaradi boljše oskrbe z vodo so vodno postajo že leta 1896 povezali z občinskim vodovodom.

Staro vodno poslopje se skriva za novejšim. Je v veliko slabšem stanju in od leta 2023 tudi brez strehe. Fotografijo je aprila 2022 posnel Zvone Ivančič.

Vodno postajo Logatec so leta 1914 obnovili in zelo povečali, pri tem pa je imela odločilno vlogo vojaška oblast. Povečanje vodne postaje se je leta 1916 izkazalo za zelo koristno, saj so od tod z vodo oskrbovali Avstro-Ogrsko armado na Krasu. Leta 1916 so dnevno v Logatcu z vodo napolnili tudi po šest vlakov s po 33 vagoni (cisternami) in jih odpeljali na železniške postaje Pivka, Gornje Ležeče, Divača, Sežana ali Nabrežina.

Po prvi svetovni vojni je bilo nekaj napajalnikov na postaji Logatec odstranjenih. Ker so v letih 1921-1941 zaradi državne meje med Rakekom in Postojno vsi vlaki ustavljali na postaji Rakek, so parne lokomotive zalogo vode obnovile na Rakeku. V tem obdobju je bil odvzem vode v Logatcu tako majhen, da se črpanje vode s pulzometri ni splačalo, ampak je bilo ceneje polniti rezervoarje z vodo iz občinskega vodovoda. Potreba po vodi se je zelo povečala med drugo svetovno vojno, zato so leta 1944 obnovili in povečali zajetje na Logaščici še pred njeno regulacijo. Ob regulaciji Logaščice je železniška uprava soglašala z ureditvijo ponora kmalu za jezom, da se ne bi ponavljale poplave. Ko je ob poplavi leta 1855 Logaščica dosegla nadmorsko višino 475 m, je poplavila strojnico črpalne postaje.

Zaradi izpada vodne postaje Rakek in razbremenitve vodne postaje Ljubljana, je morala vodna postaja Logatec povečati količino načrpane vode, zato so v ta namen na postaji ponovno vgradili še nekaj napajalnikov. Črpanje vode s pulzometri je bilo drago, zato so leta 1954 v črpališču vgradili centrifugalno črpalko z elektromotornim pogonom in s tem črpanje pocenili za sedemkrat.

Na vodovodno instalacijo železniške postaje Logatec se je leta 1935 priključila parna žaga Josipa Kunstelja, leta 1954 Kombinat lesne industrije (KLI) Logatec, leta 1958 pa še Rudolf Žitko. Prvo pogodbo o dobavi vode iz Velike Petkove grape je železniška uprava sklenila z Vodovodnim odborom za občini Gorenji in Dolenji Logatec 31. decembra 1896. Pogodbo so obnovili leta 1923 in 1941, ko si je železnica zagotovila po 150 m3 vode dnevno. Še za primerjavo, januarja 1953 je bilo načrpanih 19.211 m3 vode, februarja istega leta 34.979 m3 in marca 18.774 m3.

Prispevek je napisal Karel Rustja, dokončala pa ga je moja malenkost.

Slovarček:

• pumpenhaus: črpalna postaja, črpališče

Viri:

• Karel Rustja, podatki iz arhiva Slovenskih železnic

Kraj: Logatec
Datum: 1904, 1912, 2022
Avtor: fotografija Zvone Ivančič
Zbirka:

• Zbirka starih razglednic Knjižnice Logatec, signatura DL58.
• Arhiv Republike Slovenije
• Zvone Ivančič, Logatec

Skenirano: neznano
Oblika: razglednica, 2x načrt, 1x fotografija